Za Rusijo je bilo leto 2015 vse prej kot mirno in gladko. Največja država na svetu se je znašla v še hujši recesiji, ki je zlasti posledica padanja cen nafte ter zahodnih sankcij. Po drugi strani je Rusija na mednarodnem parketu postala globalni igralec, ki se ga ne da več spregledati.
Polona Frelih
»Se vsaj približno zavedate, kaj ste storili?« je ruski predsednik Vladimir Putin na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov na zahodne voditelje naslovil retorično vprašanje, povezano s kaosom na Bližnjem vzhodu. Po odmevnem govoru, v katerem je poudaril, da Islamska država ni zrasla iz nič, »ampak so jo ustvarili kot orožje za boj proti nezaželenim sekularnim režimom«, je Rusija Združene države Amerike obvestila o nameri, da s podporo uradnega Damaska v Siriji začne letalsko operacijo. Tridesetega septembra so ruska letala izvedla prve napade na položaje Islamske države, v zvezi s katerimi ruska oblast odločno zavrača obtožbe zahodnih človekoljubnih organizacij, da med njene tarče sodijo tudi civilni objekti in da so med žrtvami številni civilisti.
Tudi z diplomatskimi prizadevanji za rešitev sirske krize – tako kot že pred tem za rešitev ukrajinske krize, ko so februarja voditelji Rusije, Nemčije in Francije podpisali drugi mirovni sporazum iz Minska – je Rusija dokončno utrdila svojo vlogo antipoda ameriškemu unilateralizmu. Po drugi strani se je poglobila njena izolacija, ki se je začela s priključitvijo Krima, kar so tamkajšnji prebivalci izglasovali na referendumu in ne nazadnje dokazuje praznično razpoloženje, s katerim so na Krimu 18. marca proslavili »vrnitev domov«. Zaradi nespoštovanja ozemeljske celovitosti Ukrajine so Evropska unija in ZDA konec leta le še zaostrile politiko sankcij, na katero se je Rusija odzvala s prepovedjo na uvoz hrane, kar so demonstrirali z uničevanjem sirov in drugih izdelkov, ki so jih v Rusijo ilegalno prepeljali iz držav zagovornic sankcij proti Rusiji. Zaradi konfrontacije med Rusijo in Zahodom je večina zahodnih voditeljev bojkotirala osrednjo proslavo ob 70. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, ki je potekala v Moskvi.
Tudi leta 2015 so preštevali žrtve takšnih in drugačnih katastrof. V aprilski nesreči ribiške ladje Daljni Vostok v Ohotskem morju na ruskem Daljnem vzhodu je umrlo 56 od 132 članov posadke. Konec novembra je Rusijo pretreslo strmoglavljenje potniškega letala nad Sinajem, v katerem je umrlo vseh 224 potnikov in članov posadke. Preiskava je pokazala, da je to bil teroristični napad, odgovornost zanj pa so prevzeli teroristi Islamske države. S turško sestrelitvijo ruskega bombnika Su-24, pri kateri je en ruski pilot izgubil življenje, enega pa so rešili, so rusko-turški odnosi prišli do mrtve točke, Rusija in zveza Nato, katere članica je tudi Turčija, pa še nista bili bližje konfrontaciji.