Moskva – Po poročanju moskovske redakcije BBC, ki se sklicuje na separatistično in v Rusiji prepovedano spletno stran severnokavkaških upornikov Kavkaz.center, je Doku Umarov odstopil s položaja samooklicanega emirja Kavkaškega emirata, islamističnega gibanja, ki si prizadeva za nadzor nad pretežno muslimanskimi ruskimi republikami na Severnem Kavkazu – Čečenijo, Ingušetijo in Dagestanom. Eden najbolj iskanih ljudi z ruskega seznama teroristov je umik napovedal na videoposnetku, ki je bil v nedeljo umaknjen z medmrežja.
Od naše dopisnice
Šestinštiridesetletni Doku Umarov je eden redkih borcev za neodvisno Čečenijo, ki so ostali živi. Na položaj emirja Kavkaškega emirata, ki ga je rusko generalno državno tožilstvo označilo za teroristično organizacijo, se je povzpel junija 2006, ko je bil v policijski operaciji ubit njegov predhodnik Abdul Halim Sajdulajev. Ta je na čelu čečenskih separatistov nasledil Aslana Mashadova, ki je Čečenijo vodil od prvih demokratičnih in mednarodno priznanih volitev januarja 1997 in so ga ruske posebne enote ubile leta 2005. Pod Mashadovom je Umarov vodil ministrstvo za obrambo t. i. Republike Ičkerije, v letih 2006 in 2007 pa je bil zadnji predsednik mednarodno nepriznane čečenske republike Ičkerije.
Za odstop krive zdravstvene težave?
Svoj položaj je prepustil dolgoletnemu sodelavcu Aslambeku Vadalovu, ki bo gibanje vodil »bolj energično«, sam pa bo ostal njegov svetovalec, nadaljeval pa bo tudi » džihad proti ruski prevladi na Severnem Kavkazu.« Po mnenju poznavalcev je za kaj takega sicer prešibek, saj se s položaja domnevno umika zaradi pešajočega zdravja, ki je posledica zastrupitve, za katero da so lani poskrbele ruske varnostne službe.
Vadalov je desna roka Umarova že od leta 2007. Bojeval se je v prvi čečenski vojni med letoma 1994 in 1996, v drugi pa je služil pod poveljstvom razvpitega Hataba, državljana Saudske arabije, ki je bil leta 2002 ubit v operaciji ruskih specialcev. Na separatistični spletni strani so že pred tednom dni poročali, da je bil Vadalov imenovan za emirjevega namestnika, v primeru nenadne smrti pa tudi njegovega zakonitega naslednika; to je še okrepilo govorice, da je Umarov takorekoč na smrtni postelji.
»Po njegovih lastnih navedbah je njegovo zdravje v zadnjem stadiju. Nihče mu ne pomaga, sam pa ne more nič več. Preostalo mu je edino to, da se zaminira in razstreli. V zadnjem času le še sedi v votlini, iz katere ne prihaja več. Kdor je to storil, smo ga ubili. Če bo to poskušal storiti tudi sam, ga bomo ubili, saj nadziramo vsa mesta v republiki,« je konec julija zagrozil proruski čečenski predsednik Ramzan Kadirov. Dodal je, da je trenutna prednostna naloga čečenskih varnostnih služb prav njegovo zajetje.
Po poročanju Moskovskega Komsomolca mu je za petami tudi ruska tajna služba, ki je pred kratkim sprožila »posebno operacijo 21. stoletja«, katere cilj je Umarova zajeti živega. »Če jih ubijemo, postanejo nacionalni heroji. On bo sedel v zaporu, dal dokaze in prosil za milost,« je izjavil eden od voditeljev operacije.
Krvava sled
Pripadniki Kavkaškega emirata so v zadnjem času prevzeli odgovornost za dejansko vse večje teroristične operacije, med drugim tudi za marčevski napad na moskovsko podzemno železnico, v katerem je umrlo 40 ljudi, in bombni napad na elitni vlak Nevski Express, ki Moskvo povezuje s Sankt Peterburgom; v tem napadu je umrlo 26 ljudi. Skupina si je prilastila tudi zasluge za sabotažo na največji ruski hidroelektrarni Sajano Šušenska avgusta lani, vendar so ruske oblasti to zanikale, ne izključujejo pa njihove vpletenosti v lanski poskus atentata na inguškega predsednika Junusbeka Jevkurova. Umarov je domnevno tudi napad na Ingušetijo leta 2004, v katerem je bil ubit tamkajšnji notranji minister, napad na vlak v Kislovodsku, sodeloval pa da je tudi pri drami s talci v Beslanu, ki se je končala s smrtjo 330 ljudi, med njimi kar 177 otrok.
»Izražamo solidarnost z Rusijo pri obsodbi grozljivih terorističnih dejanj,« je Daniel Benjamin, koordinator ameriške administracije za mednarodno sodelovanje v boju proti terorizmu, pospremil julijsko umestitev Umarova na ameriški seznam mednarodnih teroristov, ki je na ukaz nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha nastal po terorističnih napadih v ZDA septembra 2001. »Preobrazba Umarova v voditelja upornikov je okrepila razkol med separatisti-nacionalisti in radikalnimi elementi ter podporniki džihada v Čečeniji. To je pripeljalo do ustanovitve gibanja, katerega cilj je oblikovanje islamskega emirata na Kavkazu,« so odločitev pospremili na ameriškem zunanjem ministrstvu.