Spor glede preselitve spomenika sovjetskemu vojaku iz središča estonskega glavnega mesta Tallinna na tamkajšnje vojaško pokopališče je prerasel okvire estonsko-ruskih odnosov, saj se je na stran Estonije po Evropski uniji in ZDA zdaj odločno postavil še Nato. Ta je prokremeljsko mladino pozval, naj se nemudoma odreče nasilju, in proteste pred estonskim veleposlaništvom v Moskvi označil za nesprejemljivo zastraševanje. Sedemdnevni protesti so dosegli vrhunec v sredo, ko je razgreta mladina poskušala obračunati z estonsko veleposlanico in s švedskim veleposlanikom v Rusiji.
»Zveza Nato je resno zaskrbljena zaradi ogrožanja varnosti estonske veleposlanice in diplomatskega osebja ter zastraševanja pred veleposlaništvom v Moskvi. Ta dejanja so nesprejemljiva in jim je treba narediti konec. Napetost, ki je nastala zaradi spomenika sovjetskemu vojaku, je treba rešiti diplomatsko, med Estonijo in Rusijo,« je Nato zapisal v sporočilu Moskvi po telefonskem pogovoru med generalnim sekretarjem Nata Jaapom de Hoop Schefferjem in estonskim predsednikom Toomasom Hendrikom Illvesom. Zavezništvo, katerega članica je tudi Estonija, je ruske oblasti še pozvalo, naj spoštujejo dunajsko konvencijo in pred estonskim veleposlaništvom v Moskvi zagotovijo varnost. Pred tem so podobno sporočilo Moskvi že poslale ZDA in EU.
Tudi diplomatsko povsem osamljena Rusija se je v četrtek zatekala predvsem k telefonskim pogovorom in izsiljevanju z nafto. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je estonskega kolega Urmasa Paeta še uradno obvestil o tem, kar je že dalj časa očitno – da so se rusko-estonski odnosi resno poslabšali. »Ruski varnostni organi se trudijo, da akcija protestnikov ne bi pripeljala do kršenja zakonov,« je očitke, da ruske oblasti celo podžigajo nemire, zavrnil Lavrov in zahteval takojšen dostop do priprtih ruskih državljanov.
Nemškemu zunanjemu ministru Frank-Walterju Steinmeierju je Lavrov v telefonskem pogovoru potožil zaradi pretirane uporabe sile med demonstracijami v Estoniji in EU okrcal, ker da ni ravnala v skladu z evropskimi vrednotami in kulturo in obsodila ravnanja estonskih oblasti. Baltska država je Bruselj v dramatičnem pozivu zaprosila za pomoč in mu celo predlagala, naj odpove za 18. maj napovedani vrh EU-Rusija. »Fizični napad na estonsko veleposlanico v Moskvi … napadi na spletne strani estonske vlade iz strežnikov ruskih državnih ustanov … poslanci ruske dume, ki pozivajo k vladnim spremembam v Estoniji, vse to kaže na resen napad na našo neodvisno državo,« se je o napadu na članico, ki da je napad na celotno EU, v estonskem parlamentu razgovoril premier Andrus Ansip.
Iz ruskih trgovin so že začeli umikati estonske izdelke, dobava nafte in premoga Estoniji pa je kljub ruskim grožnjam za zdaj nemotena, so zatrdili tako v ruskih železnicah kot na estonskem veleposlaništvu v Moskvi.