Po nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem smo bili priča komentarjem, ki močno spominjajo na tiste, ki smo jim bili pred petimi leti priča po predsedniških volitvah v Ukrajini. V obeh primerih se je govorilo o spopadu med silami svetlobe, ki poosebljajo Evropsko unijo, ter silami teme, nazadnjaštva in netransparentnosti. V obeh zgodbah je zmagalo »dobro«, ki vsaj v Ukrajini ni uspelo uresničiti pričakovanj. Nad predsednikom Viktorjem Juščenkom so Ukrajinci povsem razočarani, saj mu ni uspelo vzpostaviti stabilnosti in odpraviti korupcije, zato up oranžne revolucije na predsedniških volitvah 17....
Po nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem smo bili priča komentarjem, ki močno spominjajo na tiste, ki smo jim bili pred petimi leti priča po predsedniških volitvah v Ukrajini. V obeh primerih se je govorilo o spopadu med silami svetlobe, ki poosebljajo Evropsko unijo, ter silami teme, nazadnjaštva in netransparentnosti. V obeh zgodbah je zmagalo »dobro«, ki vsaj v Ukrajini ni uspelo uresničiti pričakovanj. Nad predsednikom Viktorjem Juščenkom so Ukrajinci povsem razočarani, saj mu ni uspelo vzpostaviti stabilnosti in odpraviti korupcije, zato up oranžne revolucije na predsedniških volitvah 17. januarja nima možnosti za zmago. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da ga podpira manj kot štiri odstotke volivcev.
Ironija usode je popolna, ker najbolje kaže Viktorju Janukoviču, ki je pred petimi leti poosebljal temo in bi bil v večini zrelih demokracij že zdavnaj politično truplo. Predvsem zaradi očitanih goljufij med volitvami pred petimi leti ter zapornih kazni zaradi kraje in povzročitve telesne poškodbe. Kljub omenjenim madežem je dvakratnemu ukrajinskemu premieru uspelo zadržati podporo industrijskega in pretežno rusko govorečega vzhoda države in trenutno v ukrajinskem parlamentu vodi najštevilnejšo Stranko regij. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da njegovo predsedniško kandidaturo podpira nekaj več kot 30 odstotkov državljanov.
Da za Ukrajino predstavlja manjše zlo kot ukrajinska premierka Julija Timošenko, so prepričani celo nekateri protagonisti oranžne revolucije. Populistično političarko, ki svoje barve menja kot kameleon, zavračajo zaradi avtoritarnih tendenc. Bojijo se, da bo Ukrajino vrnila v čase dolgoletnega predsednika Leonida Kučme, ko 46-milijonska velikanka ni imela ne svobodnih medijev ne resničnega večstrankarskega sistema, kar je glavna pridobitev oranžne revolucije. Prvi korak k vrnitvi v preteklost so prizadevanja Timošenkove za spremembo ustave, s katerimi bi v Ukrajino vrnili močno predsedniško oblast. Timošenkova ima 17-odstotno podporo in se bo z Janukovičem najverjetneje pomerila v drugem krogu, ki bo 7. februarja.
Ukrajina je lani imela kar 15-odstotni padec BDP, ki je z izjemo baltske trojke najvišji v Evropi. Kot država v globoki recesiji zdaj potrebuje predvsem politično stabilnost, brez katere ne more biti gospodarskih reform, ki bi pripeljale do okrevanja. Zdi pa se, da stabilnosti ne bo niti po volitvah. Težko si je predstavljati, da bo ambiciozna Timošenkova, ki je s svojimi potezami v ukrajinsko politiko večinoma vnašala kaos, s prevzemom predsedniškega položaja spremenila svoj značaj. Tudi v primeru Janukovičeve zmage bo verjetno poskušala mešati štrene, kar ji omogoča večina v parlamentu.
Da volitve niso čarobna paličica, ki bo rešila vse težave, se še najbolj zavedajo ukrajinski volivci, od katerih jih je do volitev kar četrtina ravnodušnih. Ob nadaljnjem slabšanju gospodarskega položaja se ravnodušnost kaj lahko spremeni v protestni potencial. Za obubožane volivce dilema ni več tako preprosta kot pred petimi leti, ko se je tehtalo med Evropo in Rusijo oziroma svetlobo in temo. Če so bile takrat stvari za povprečnega volivca črno-bele, so zdaj precej bolj zapletene. Pokazalo se je, da Evropa ne pomeni vedno luči na koncu predora, sodelovanje z Rusijo pa ne pelje nujno nazaj v mrak devetdesetih let. Tudi zato sta oba favorita v predvolilnih programih ponujala kombinacijo obojega – približevanje EU in sodelovanje z Rusijo. Juščenko je stavil samo na Evropo in je pri tem pozabil na zgodovinsko povezanost med sosedama, zato bo verjetno končal na smetišču zgodovine.