Moskva – V Rusijo je pripotovala desetčlanska delegacija strokovnjakov iz Evrope, ki bo med 10-dnevno misijo preverjala ruske mejne prehode z Ukrajino, Kazahstanom in baltskimi državami, kar je del procesa uvajanja brezviznega režima med EU in Rusijo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je še kot premier opozarjal, da je resnično evropsko-rusko partnerstvo nemogoče, dokler bodo obstajale ovire v obliki viz. V članku Rusija in Evropa: od kriznih naukov do novega partnerstva je poudaril: »Priznajmo si. Kriza je pokazala, da sta Rusija in Evropska unija gospodarsko zelo ranljivi. Rusija je še vedno odvisna od izvoza surovin, Evropska unija pa se po letih deindustrializacije sooča z izgubo položaja na industrijskem in visokotehnološkem tržišču. Z interakcijo, ki jo imamo zdaj, ne bomo kos novim izzivom,« je poudaril Putin.
»Evropejci imajo razloge za kritiziranje ruskih pomanjkljivosti, hkrati pa se morajo zavedati, da je ruski politični, gospodarski, družbeni in pravni sistem pred komaj dvema desetletjema doživel fundamentalne spremembe, ki so vplivale na psihologijo ljudi, njihovo samopodobo in vedenje. Evropejci, ki so šli skozi težko preizkušnjo širitve, bi to morali še kako dobro poznati. S tem v mislih je treba priznati, da je evropska zahteva po večji ruski zrelosti kontraproduktivna. Rusija bo dozorela precej počasneje, če bo živela v izolaciji, kot pa če je integrirana v evropske ustanove,« je v članku Ruske evropske perspektive lobiral tudi nekdanji zunanji minister Igor Ivanov.
Iz Rusije se ne gre norčevati
Ker ni šlo zlepa, so na ruskem zunanjem ministrstvu zagrozili s »povračilnimi ukrepi«, če brezvizni režim ne bo pod streho najpozneje do olimpijskih iger v Sočiju februarja 2014. »Še eno leto bomo potrpežljivi, vendar se je treba zavedati, da se iz Rusije ne gre norčevati. Povračilni udarec bo ustrezen in asimetričen,« je dejal Anvar Azimov, predstavnik ministrstva za pogajanje o vizah. Večletna prizadevanja niso obrodila sadov in lani sta Evropska unija in Rusija uvedli tako imenovani seznam skupnih korakov za dosego tega cilja. Na ruskem zunanjem ministrstvu napovedujejo, da bodo svoje dolžnosti izpolnili do sredine prihodnjega leta, podobno pričakujejo od Evropske unije, ki odgovarja, da izpolnitev seznama ni povezana s časovnimi okviri.
Strokovnjaki v bližnji prihodnosti ne pričakujejo večjih premikov, saj so med vplivnimi članicami Evropske unije resni zadržki, o čemer je bila na nedavnih pogovorih s Putinom odkritosrčna nemška kanclerka Angela Merkel, ki je izpostavila predvsem varnostne zadržke. »Občutek imamo, da ne gre za tehnične ali administrativne razloge s strani naših partnerjev iz Evropske unije. Do nas prihaja informacija, da so razlogi predvsem politični,« je bil ruski zunanji minister Sergej Lavrov oster na oktobrskem srečanju Zveze evropskih podjetnikov.
Brezvizni režim z Evropsko unijo je bil ruska zunanjepolitična prioriteta leta 2011, za kar je zaslužen predvsem nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev. »V zadnjih letih smo na tem področju veliko storili, vendar nam še vedno ne kaže najbolje. Nekatere evropske države onemogočajo napredek. To se mi zdi nepravično in nepošteno,« je izrazil nezadovoljstvo nad napredkom. Po besedah Azimova je na pospešitev procesa pripravljenih 17 držav članic, med katerimi je tudi Slovenija, 10 pa jih temu nasprotuje.
Zataknilo se je že pri sporazumu o vizumskih olajšavah, saj Moskva vztraja pri brezviznem režimu za nosilce službenega potnega lista, s katerimi razpolagajo številni vladni uslužbenci, čemur v Bruslju nasprotujejo z argumentom, da v številnih evropskih državah s takšnimi potnimi listi sploh ne razpolagajo. Pogajanja so se še zaostrila po 1. novembru, ko je Rusija enostransko ukinila moratorij na vize za letalske uslužbence, zato morajo letalske družbe iz 11 evropskih držav pilotom in stevardesam pred letom v Rusijo zagotoviti ruski vizum. Zaradi težav, s katerimi so se soočili letalski prevozniki, je Rusija ukrep prenesla na 1. december.