Moskva – Diplomatski odnosi med Moskvo in Tbilisijem so zamrli med vojno v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji pred letom in pol, po kateri je Rusija priznala tako neodvisnost Južne Osetije kot Abhazije. Ruski voditelji odtlej zavračajo stike z gruzinskim predsednikom Mihailom Saakašvilijem, ki ga označujejo za zločinca, vztrajno pa poudarjajo, da pri izboljšanju odnosov računajo na trezne politične sile v Gruziji.
Od naše dopisnice
»Nikoli nismo zaostrovali stikov med umetniki, kulturniki, inteligenco in predstavniki cerkve. Nobenega dvoma nimamo, da so več stoletij stare vezi med državama močnejše od politične vešče, ki jo je prinesel čuden veter,« je poudaril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Podobno zvenijo tudi besede Putinovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova: »Dialog na meddržavni ravni ni mogoč, to pa ne pomeni, da odnosov nismo pripravljeni razvijati na drugih področjih.«
Uradno gruzinsko stališče pravi, da obnovitev gruzinsko-ruskega dialoga ni mogoča, dokler bo trajala ruska okupacija Južne Osetije in Abhazije in dokler Rusija ne bo preklicala njunega priznanja. Mnogi v Gruziji se zavedajo, da gre za stališče, ki ni utemeljeno na realnosti, zato so opozicijski politiki že začeli navezovati stike z Rusijo.
Nekdanji gruzinski veleposlanik pri Združenih narodih Irakli Alasanja se je februarja v Münchnu srečal z Lavrovom, zdaj pa razmišlja, da bi se odpravil na obisk v Rusijo, kjer se je že večkrat mudil tudi nekdanji gruzinski premier Zurab Nogaideli. Njegovemu zgledu je prejšnji teden sledila nekdanja predsednica parlamenta in Saakašvilijeva zaveznica, zdaj pa vidna opozicijska političarka Nino Burdžanadze, ki se je v Moskvi srečala tudi z ruskim premierom Vladimirjem Putinom. Ta je med pogovorim poudaril predvsem nedavno odprtje edinega mejnega prehoda med Rusijo in Gruzijo, ki stoji na gruzinski vojaški cesti in je od Vladikavkaza oddaljen kakih 38 kilometrov. »To pomeni novo možnost za neposredne stike med ljudmi. Gre za prvi korak, ki simbolizira razvoj rusko-gruzinskih odnosov.«
Ruska stran je mejni prehod Vrhovni Lars–Kazbegi zaprla leta 2006, uradno zaradi obnove, neuradno pa zato, da bi nagajala Gruziji. Znova so ga odprli leta 2009, zaradi pretrganih diplomatskih odnosov pa promet ni nikoli zares zaživel. V začetku marca sta sprti strani pod pokroviteljstvom Švice in Armenije vendarle dosegli dogovor o dejanskem odprtju. Mejni prehod je bil večkrat jabolko spora med državama, predvsem v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so ruski obmejni organi stopili na prste gruzinskim tihotapcem, ki so v Rusijo tihotapili alkohol.
Iz Tbilisija proti Moskvi je v začetku januarja vzletelo tudi prvi čartersko letalo, zdaj pa ruske oblasti izražajo pripravljenost odobriti tudi redne polete.
Krogi, zvesti gruzinskemu predsedniku Mihailu Saakašviliju, so gruzinsko-rusko zbliževanje označili za narodno izdajstvo, o ruskem vodstvu pa je v intervjuju za Kommersant brez dlake na jeziku spregovoril tudi Saakašvili: »Opravka imamo s kirurgi in farmacevti. Gre za neprofesionalce, ki so zelo pogumni v svoji domišljiji. Govorili so že, da bi bilo treba odrezati del mojega telesa, ko pa je Putin dejal, da me bo po nosu, sem si oddahnil. Nos je namreč precej manj občutljiv od dela telesa, ki ga je najprej omenjal.« Tako se je Saakašvili prvič odzval na Putinovo izjavo, da bi ga bilo treba obesiti za j…., ki sega v čas petdnevne rusko-gruzinske vojne.