Moskva – Pred prvo obletnico petdnevne vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji postajajo razmere na Južnem Kavkazu iz dneva v dan bolj vroče, Moskva pa zaostruje retoriko. Na poročila o vnovičnem obstreljevanju in eksplozijah, za katere južnoosetinska in gruzinska stran obtožujeta druga drugo, je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da »si v primeru nadaljnjih provokacij s strani Gruzije pridružuje pravico do uporabe vseh sredstev za zaščito državljanov Južne Osetije in ruskih vojakov«. Gruzinske oblasti so Rusijo v zameno obtožile apetitov po novem koščku gruzinske zemlje.
Od naše dopisnice
»Provokacije prihajajo z obeh strani. Ne pričakujem vojne, vendar je nisem niti lani,« je za Financial Times komentiral Dmitrij Trenin z moskovske ustanove Carnegie. Podobno mnenje je v telefonskem pogovoru za Delo izrazila tudi Vanda Kozajeva, prebivalka južnoosetinskega glavnega mesta Chinvalija in osta nasprotnica tamkajšnjega predsednika Eduarda Kokoitija. Potrdila je, da je v mestu občasno slišati eksplozije in streljanje: »Seveda smo prestrašeni, ampak mislim, da je tokrat strah pred vojno odveč. Gre samo za postavljanje pred skorajšnjo obletnico«.
Gruzinski in ruski predstavniki z medsebojnim obtoževanjem le še prilivajo olja na ogenj. Gruzinsko zunanje ministrstvo je Rusijo včeraj obtožilo, da si želi prilastiti dodaten košček Gruzije, pri čemer so imeli v mislih nedeljsko akcijo ruske vojske, ki je v bližini administrativne meje odstranila obmejno tablo. Pred tem je predsednik Južne Osetije Eduard Kokoiti v intervjuju za rusko državno tiskovno agencijo RIA Novosti napovedal, da bodo od Gruzije zahtevali vrnitev doline Truso, ki je trenutno del gruzinskega ozemlja in je bila po zatrjevanju Osetincev v času Sovjetske zveze iz neznanega razloga priključena Gruziji.
»Skrtb zbuja še zlasti to, da Rusija s svojimi marionetami ob prvi obletnici agresije proti Gruziji ustvarja nove napetosti in se obnaša kljubovalno,« je bil oster gruzinski notranji minister Šota Utiašvili. Na ruskem obrambnem ministrstvu incidenta z obmejnimi tablami niso želeli komentirati, tiskovni predstavnik opazovalne misije Evropske unije Steve Bird pa je sporočil, da pozorno spremljajo razmere in dodal, da so jim ruski obmejni organi zagotovili, da ne bodo prestavili svoje nadzorne točke.
Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili je v nedavnem intervjuju za Reuters zatrdil, da Gruzija ponovnega nadzora nad upornima pokrajinama Južno Osetijo in Abhazijo ne namerava vzpostaviti z vojaško silo, se pa boji, da novo vojno snuje Rusija. »Odgovor na vprašanje, ali si kdorkoli na svetu želi nove vojne v Evropi, v kateri bi sodelovala Rusija, je seveda ne,« je pojasnil Saakašvili. Pri tem se je skliceval na ameriškega podpredsednika Josepha Bidena, ki je med nedavnim obiskom v Gruziji izrazil podporo ozemeljski celovitosti Gruzije, ki pa jo je po njegovem nemogoče doseči z vojaško silo.
Saakašvili, ki je prav zaradi lanske vojne v domovini precej osovražena figura, še meni, da se Rusija ni odrekla težnjam po njegovi odstranitvi: »Čeprav je Putin zatrdil, da bi me morali obesiti, še vedno sedim v svoji pisarni. To pomeni, da Rusija ni izpolnila vseh zastavljenih nalog, kar me zelo skrbi,« je nadaljeval s protirusko retoriko. Ošvrknil je tudi mednarodno skupnost: »Rusija ni bila kaznovana za množično etnično čiščenje Gruzincev v Južni Osetiji, saj Zahod noče ogroziti svojih energetskih in trgovinskih interesov.« Mednarodna skupnost je po lanski vojni v Južni Osetiji obsodil obe strani; Rusijo zaradi pretirane uporabe sile, Gruzijo pa zaradi uvodnega napada na Chinvali.