Moskva – Z de facto meje med Gruzijo in Južno Osetijo zadnje dni poročajo o vse pogostejših incidentih, za katere obe strani vzajemno obtožujeta druga drugo. Do resnega incidenta je prišlo v v noči na četrtek, ko je v eksploziji življenje izgubil neki Gruzinec, njegova otroka pa naj bi bila huje ranjena in se zdaj zdravita v bolnišnici v Tbilisiju. Kako natančno je prišlo do doslej najhujšega incidenta po avgustovski vojni, še ni znano, saj tudi glede slednjega obstajajo različne verzije.
Od naše dopisnice
Južnoosetinski viri poročajo, da je do eksplozije prišlo, ko je neka gruzinska družina želela prečkati mejo v Južno Osetijo, pri tem pa naj bi naletela na eno od min, s katerimi je gruzinska vojska minirala obmejno območje. Po trditvah oblasti v Chinvaliju so se v Tbilisiju za takšen ukrep odločili, ker želijo preprečiti vračanje beguncev gruzinske narodnosti, kar so gruzinske oblasti seveda zanikale. Provokacije in medsebojna obtoževanja so bile avgusta lani uvertura v petdneven vojaški spopad.
Gruzinska stran je v četrtek poročala tudi o obstreljevanju njihovih obmejnih vasi. »Iz okupiranega ozemlja Gruzije, zlasti iz smeri Chinvalija so v noči na četrtek z avtomatskim orožjem, strojnicami in minometi napadli gruzinski vasi Zemo Hviti in Zemo Nikozi ter bližnjo postojanko gruzinske policije,« je sporočilo gruzinsko notranje ministrstvo. Dodali so, da so želeli po vroči liniji, ki je vzpostavljena za preprečevanje incidentov, glede tega stopiti v stik s predstavniki ruske vojske. Ta se na klice ni odzivala, zato v Tbilisiju odgovornost za napade pripisujejo Rusiji, državi, ki trenutno nadzoruje okupirana ozemlja. »To je izjemno nevarno izzivanje in še ena od številnih kršitev avgusta lani podpisanega sporazuma o prekinitvi spopadov,« je gruzinsko zunanje ministrstvo zapisalo v sporočilu za javnost. Rusijo so še obtožili, da je na tem območju onemogočila delovanje misij Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, opazovalcem Evropske unije pa da preprečuje dostop na ozemlja gruzinskih separatističnih pokrajini Južne Osetije in Abhazije.
Povsem drugačne so navedbe osetinske strani, ki Gruzijo obtožuje, da iz mesta Nikozi s topovi obstreljuje osetinsko glavno mesto Chinvali, osetinski predsednik Eduard Kokoiti pa je za dogajanje okrivil tudi opazovalce EU, ki so »ob barbarskih napadih gruzinskih oblasti na civiliste pripravljeni zamižati na obe očesi«. Opozoril je na veliko nevarnost nove agresije, ki je po njegovem zelo velika: »Gruzija samo čaka primerno priložnost, da bi ogrozila našo državo in našo neodvisnost.« Da Gruzija še ni opustila načrtov za maščevanje za poraz v lanskem spopadu, meni tudi osetinski obrambni minister Jurij Tanajev: »V zadnjem času se na območju ob meji krepi navzočnost gruzinskih oboroženih sil. Te so se v zadnjem času s podporo ZDA, Ukrajine in Izraela močno oborožile«.
Osetinski predsednik Kokoiti je včeraj v intervjuju za rusko državno agencijo RIA Novosti še napovedal, da bodo od Gruzije zahtevali vrnitev doline Truso, ki je trenutno del gruzinskega ozemlja in je bila po zatrjevanju Osetincev v času Sovjetske zveze iz neznanega razloga priključena gruzinski administrativni oblasti. Kokoiti je še napovedal, da bodo na 400 km dolgi meji z Gruzijo v kratkem začeli graditi obmejne objekte, čeprav se ta zavzema za ozemeljsko celovitost Gruzije. Južnoosetinske oblasti bodo po njegovih navedbah zahtevale sojenje gruzinskemu predsedniku Mihailu Sakaašviliju, ki ga obtožujejo, da je med lanskim napadom na osetinsko prestolnico izvršil vojne zločine. Za boljši vtis je na koncu spravljivo dejal, da želijo biti Osetinci dobri sosedi Gruzincem: »Nismo maščevalni. Tako in drugače želimo graditi dobrososedske in prijateljske odnose s svojimi sosedi, ne pa tudi s sedanjim razbojniškim režimom, kateremu je treba soditi.«
Iz Gruzije se na obe zahtevi še niso odzvali, medtem ko se je predsednik Saakašvili udeležil konca velike vojaške vaje Ščit-2009, v kateri je sodelovalo okoli 1100 pripadnikov tankovskih, topniških in letalskih sil, nagovoril pa je tudi vojake. V sončnih očalih in precej dobro razpoložen je zatrdil, da je gruzinska vojska po vseh kazalcih trenutno najbolje opremljena in izurjena v vseh svoji zgodovini. »Ruski agresorji so želeli povsem uničiti naše oborožene sile, toda nalogi niso bili kos,« je še dodal predsednik, ki ga je lanska vojna v Južni Osetiji stala precej priljubljenosti.