Kijev – Ukrajinski politolog Aleksej Golobuckij je namestnik direktorja politične Agencije za modeliranje situacij, ki se je v Ukrajini prva začela ukvarjati z dolgoročnimi političnimi napovedmi in to ne le glede ukrajinskih notranjepolitičnih razmer, ampak tudi odnosov Ukrajine s partnerji na zahodu in v Rusiji. Zdaj so ti odnosi močno načeti zaradi obsodbe nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko, na kar se je mednarodna skupnost prvič odzvala »povsem sinhrono«. Po mnenju Golobuckega to dokazuje, da bodo pritiski pojenjali šele, ko bodo Timošenkovo izpustili iz zapora in ji omogočili politično udejstvovanje. Sodeč po njegovih napovedih bo kmalu spet na prostosti.
Od naše dopisnice
Ukrajinski predsednik ViktorJanukovič naj bi 20. oktobra odpotoval v Bruselj, kjer naj bi razpravljali o podpisu pridružitvenega sporazuma z EU. Kako bo obsodba Julije Timošenko vplivala na ta obisk. Ali obiska sploh bo?
Naša oblast ima na voljo le še osem dni, da izboljša razmere. Do prihodnjega tedna lahko vrhovna rada podpre dekriminalizacijo člena kazenskega zakonika, po katerem je bila obsojena Timošenkova, potem pa mora popravke k zakonu podpisati še predsednik. Če se to ne bo zgodilo in ne bo nedvoumno jasno, da se zadeva Timošenko rešuje, da jo bodo izpustili iz zapora in da se lahko vrne v politiko, potem nima nobenega smisla, da Janukovič sploh odpotuje v Bruselj.
Ali je mogoče, da obisk, tudi če bo uresničen, za Ukrajino ne bo imel pozitivnih rezultatov?
Odziv Zahoda je bil zelo oster in brez obetov izpustitve Timošenkove na srečanju ne pričakujem nobenih rezultatov.
Kakšno pa je v Ukrajini javno mnenje o obsodbi?
Javnomnenjske raziskave smo opravili pred obsodbo. Pokazale so, da jo tretjina ljudi podpira, tretjina je proti, tretjini pa je vseeno. Politična razklanost ima pri nas dolgo zgodovino in ljudje so se nanjo že navadili. Ljudje so ravnodušni, saj ne razumejo, kako lahko rešitev tega primera vpliva na reševanje težav konkretnega Ukrajinca. Za oblast je grozno predvsem to, da je obsodba Timošenkove postala glavna tema mobilizacije. V zadnjih letih je Timošenkova izgubila veliko političnega kapitala, saj ni ponudila nove vizije, nič se ni naučila iz preteklih napak. Obsodba ji je zvišala ceno in znova lahko začne delati politično kariero. Ukrajinci so ljudje, ki zelo cenijo tuje mnenje. Obsodbo Timošenkove je kritiziralo veliko izkušenih zahodnih politikov, kar je zanjo velik plus.
Zahodni politiki v tem trenutku pravzaprav agitirajo za Timošenkovo?
Vsekakor.
Na dan obsodbe ste izjavili, da je shod v njeno podporo, na katerem se je zbralo manj ljudi, kakor so pričakovali, pokazal na krizo v stranki Blok Julija Timošenko. Kaj ste imeli v mislih?
Stranka bo na volitvah dobila veliko podporo samo z močno notranjo strukturo, ki je trenutno nima. Stranka Blok Julija Timošenko je stranka enega človeka – Julije Timošenko. Na predsedniških volitvah je dobila 45-odstotno podporo, kar pomeni, da jo je podprlo več kot 10 milijonov ljudi. Na shod v njeno podporo je prišlo od 300 do 3000 ljudi. To je naravnost sramota, ki jo kaže pripisati drugim vodilnim članom stranke, ki niso bili sposobni organizirati spodobnih protestov. Če bi oblast vedela, da se bo zbralo 50.000 ali 100.000 ljudi, zadeva sploh ne bi prišla do sodišča.
Kaj pa odziv Rusije? Včeraj je celo ruski premier Putin izjavil, da je osupel nad odločitvijo sodišča. Kako bo ostra reakcija Rusije vplivala na ukrajinsko-ruske odnose, predvsem na plinskem področju?
Rusija je zatrdila, da obsodba ne bo vplivala na cene plina, saj je plinska pogodba iz leta 2009 povsem zakonita. V Rusiji bodo zdaj parlamentarne, potem še predsedniške volitve, in prihodnji predsednik Rusije, ki je pogodbo s Timošenkovo tudi podpisal, ne želi, da ga povezujejo s sodnim procesom v Ukrajini. Ruska oblast gleda na sedanjo ukrajinsko oblasti zviška, poleg tega pa jo zelo moti, da jo Ukrajina vpleta v svoje notranjepolitične zdrahe. Zadeva Timošenko ne more pozitivno vplivati na odnose med bodočim ruskim predsednikom Putinom in sedanjim ukrajinskim predsednikom Janukovičem.
Videti je, da sodni proces ne koristi nikomur, razen Timošenkovi. Evropa protestira, Rusija je presenečena. Ali je sodnik izrekel sodbo brez zunanjih pritiskov?
Tako mladim kakor starim prebivalcem Ukrajine je jasno, da je pravosodni sistem pri nas skorumpiran in ni neodvisen. V takšnih okoliščinah je oblast dokazala svojo načelnost, saj je tudi pozive Evrope, naj jo izpustijo iz zapora, mogoče razumeti kot pritisk na sodišče. Če bi jo pred dvema tednoma kratko malo izpustili iz zapora, bi bilo vse skupaj videti kot jasno vmešavanje oblasti v pravosodje. Kar se tiče sodnih postopkov, je proces potekal bolj kot ne pravilno. Tožilci so zahtevali maksimalno kazen in takšno kazen je tudi dobila. Jasno je, da se je sodišče znašlo pod velikim pritiskom, in vprašanje je, komu je bil potreben ves ta politični spektakel. Zelo mogoče je, da je nekdo hotel Janukoviča povsem izolirati in doseči, da bi ga ignorirali tako v Evropi kot v Rusiji. Mogoče je bil cilj iz njega narediti popolno marioneto. Kdo ima tak interes in motiv, lahko samo ugibamo, jasno pa je, da mu nekdo hoče resno škodovati.
Če bodo 18. oktobra v parlamentu res podprli dekriminalizacijo 365. člena kazenskega zakonika, se bo Timošenkova verjetno lahko vrnila v politiko?
Vsekakor. Pravne ovire za to bodo odstranjene. To je ena od glavnih zahtev Evropske unije: da se lahko vrne v politiko. Mednarodna skupnost je bila povsem sinhrona v obsodbi zaporne kazni, kar je svojevrsten precedens. Čemu takemu še nismo bili priča. Obsodbo je izrekel ameriški predsednik, generalni sekretar OZN, vsi evropski voditelji in Rusija. Prvič v zgodovini je nastala enotna fronta. Tako ostro se mednarodna skupnost ni odzvala niti na umor novinarja Georgija Gongadzeja, za kar se je na zatožni klopi znašel nekdanji predsednik Leonid Kučma. Niti v primeru Hodorkovskega in beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka se mednarodna skupnost ni odzvala tako ostro. Kritike so bile, vendar ne tako soglasne. Ukrajina se je zaradi obsodbe Timošenkove znašla na prvih straneh vseh svetovnih časopisov. Bili smo prva televizijska novica. Vsa ta pozornost pomeni samo to, da mednarodna skupnost ne bo popuščala, ampak bo pri svojih zahtevah vztrajala do konca. Njihov cilj je, da Timošenkovi vrnejo vse politične pravice.
Ali je Julijo Timošenko po vašem mnenju mogoče primerjati s Hodorkovskim?
Nikakor. Evolucija Timošenkove je bila naslednja: iz poslovne ženske v 90. letih prejšnjega stoletja se je razvila v ukrajinsko nacionalno demokratko. Oba sta bogata, vendar je Hodorkovski človek, ki zastopa vedno enaka stališča, Timošenkova pa jih spreminja v skladu s trenutnimi potrebami. Hodorkovski nikoli ni sodeloval v politični tekmi. Je oligarh in simbol politične bitke, ne pa tudi njen akter. Timošenkova je zelo spretna političarka, ki je v zadnjih desetih letih močno zaznamovala ukrajinsko politiko, v kateri so bili poleg nje le še nekdanji predsedniki Leonid Kučma, Viktor Juščenko in Viktor Janukovič. Trenutno sta na našem političnem prizorišču le še dva akterja – Timošenkova in Janukovič.
In zdi se, da trenutno zmaguje Timošenkova?
Brez dvoma.