Moskva – O številnih nepravilnostih na petih volitvah v rusko dumo je najprej poročala neodvisna ustanova Golos, sledile pa so pritožbe opazovalcev, ki so jih na volišča po vsej državi poslali Komunistična partija Ruske federacije, liberalna stranka Jabolko in desnosredinska Zveza desnih sil. Mednarodni opazovalci parlamentarne skupščine Ovseja in Sveta Evrope so s svojo uničujočo razsodbo počakali do ponedeljka zjutraj, ko je 98 odstotkov preštetih glasov pokazalo, da bo Enotna Rusija zasedla kar 70 odstotkov poslanskih sedežev in v dumi dobila ustavno večino.
Od naše dopisnice
»Žalosten sem. Upal sem, da bodo te volitve za Rusijo korak naprej. To se ni zgodilo,« je na tiskovni konferenci resignirano ugotovil Luc van den Brande, ki je vodil delegacijo opazovalcev parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Med razlogi za razsodbo, po kateri volitve »niso bile poštene in niso dosegle evropskih standardov«, je navedel prevelik vpliv predsednika in predsedniške administracije na predvolilno kampanjo, zlorabo vladnega denarja za vpliv na izid in volilno zakonodajo.
Po tiskovni konferenci volilnih opazovalcev iz Evrope se je usul plaz kritik z vsega sveta. »Obtožbe o nepravilnostih morajo v Rusiji preiskati. Dogajanje bomo pozorno spremljali,« je Moskvo pozvala evropska komisija; že prej so to storili uradni London, Pariz, Rim in kot prvi že sinoči Washington. »Prva poročila iz Rusije govore o kršitvah. Ruske oblasti pozivamo, naj poročila o kršitvah raziščejo,« se je v nedeljo pozno zvečer odzvala Bela hiša.
Sploh prva tuja državnica, ki je volitve kritizirala, je bila nemška kanclerka Angela Merkel, njeno sodbo pa so v Nemčiji v ponedeljek le še zaostrili. »Nobenega dvoma ni, da volitve niso bile ne svobodne ne poštene. Ni šlo za demokratičen postopek,« je bil kritičen tiskovni predstavnik nemške vlade Thomas Steg.
Čeprav so v ruski osrednji volilni komisiji še v nedeljo zatrjevali, da bodo domnevne volilne nepravilnosti vzeli pod drobnogled, je njihov šef Vladimir Čurov v ponedeljek zatrdil, da je bilo z volitvami vse v najlepšem redu. »Večjih kršitev ni bilo in jih ni moglo biti.«
Komunistična partija, ki je že v nedeljo zvečer napovedala, da bo zaradi volilnih nepravilnosti na vrhovnem sodišču spodbijala rezultate volitev, je v ponedeljek popoldne v središču Moskve pripravila tudi demonstracije. Zvečer so pred poslopjem volilne komisije pogreb političnih svoboščin v Rusiji simbolno zaznamovali člani opozicijske koalicije Druga Rusija. »Nobenih iluzij ni, da je bilo to, kar imenujejo volitve, nekaj najbolj umazanega in nepravičnega v sodobni ruski zgodovini,« je na popoldanski tiskovni konferenci izjavil njen vodja Gari Kasparov.
Nekdanji Putinov svetovalec za gospodarska vprašanja, zdaj pa njegov oster nasprotnik Andrej Ilarionov, je Putinov triumf označil za Putinov poraz. »Za Putina je glasovalo 42 milijonov ljudi, medtem ko ga je še pred štirimi leti podprlo kar 49 milijonov. Zaveda se, da je to zanj poraz. Edino, kar mu zato preostane, je, da postane še v tretje predsednik,« meni Ilarionov. V Kremlju so to možnost v nedeljo vnovič zavrnili.
Drugi opozarjajo, da volitve niso prav nič pripomogle k rešitvi največje uganke, in sicer, kako v Rusiji zagotoviti miren prenos oblasti. »Niti Putin ne ve, kaj storiti s to zmago. Po dolgoletnem predsedovanju je zanj vsako drugo mesto premalo,« je prepričan politični komentator Georgij Bovt. Zaradi negotovosti med različnimi kremeljskimi klani menda že poteka srdita bitka za oblast in privilegije tudi v prihodnje. To menda dokazujejo predvsem množične aretacije, tudi aretacija Sergeja Storčaka, tesnega sodelavca ruskega finančnega ministra Alekseja Kudrina, s podobnimi bitkami pa v Rusiji že povezujejo tudi govorice o spremembah v vrhu državnega naftnega velikana Rosneft.