Moskva – Na nedeljskih regionalnih volitvah v Rusiji je po še neuradnih rezultatih znova zmagala stranka Enotna Rusija, ki jo vodi premier Vladimir Putin. Stranka je zbrala največ glasov v vseh devetih regijah, v sedmih pa je v predstavniških telesih dobila celo absolutno večino. Najmanj glasov, 42,5 odstotka, je Enotna Rusija dobila v Neneckem avtonomnem okrožju v Sibiriji, največ pa v bogatem in pretežno muslimanskem Tatarstanu, in sicer kar 79,5 odstotka. Druga po številu glasov je bila – z velikim zaostankom – Komunistična partija, na tretje in četrto mesto pa sta se uvrstili provladni Pravična Rusija in ultranacionalistična Liberalnodemokratska stranka Vladimirja Žirinovskega.
Od naše dopisnice
Regionalne volitve, na katerih so volili regionalne parlamente, župane in mestne svete, so bile prvi resni preizkus tega, koliko je gospodarska kriza načela priljubljenosti sedanje oblasti. Če sklepamo po golih številkah, niti najmanj, je pa brez dvoma pomenljiva izjemno nizka volilna udeležba na vzhodu države, kjer je kriza tudi zaradi dodatnega zvišanja nekaterih dajatev udarila najmočneje. V Vladimirski regiji je tako na volišča prišlo le 33 odstotkov volilnih upravičencev, kar je precej manj kot leta 2004, ko je bila volilna udeležba tam 50-odstotna. Predstavnik Enotne Rusije Andrej Isajev je s prstom nemudoma pokazal na opozicijo: »Volivce Enotne Rusije so z letaki pozivali, naj v nedeljo ostanejo doma in glasujejo s sporočili sms.« Kakor je pojasnil Isajev, takšno glasovanje seveda ni mogoče, je pa letake po njegovih trditvah dobilo okoli milijon volivcev, večinoma takšnih, ki bi podprli Enotno Rusijo. Stranka je zaradi tega že napovedala, da bo zahtevala kaznovanje odgovornih. Sicer pa je Enotna Rusija doživela najhujši udarec v Tveru, edinem večjem urbanem središču, kjer bodo večino v mestnem svetu imeli komunisti.
Edina ruska neodvisna opazovalna ustanova Golos poroča o množičnih volilnih goljufijah, pripombe k izvedbi volitev pa ima tudi opozicija. Pritožbe se povečini nanašajo na predvolilno kampanjo, med katero je imela vladajoča stranka neomejen dostop do medijev v državni lasti, še zlasti do televizijskih postaj. Te so le dva dneva pred volitvami prenašale sestanek vrha Enotne Rusije, na katerem je premier Putin državljanom obljubil zvišanje pokojnin in dvig plač v javnem sektorju za 30 odstotkov. Sergej Obukov, poslanec dume iz vrst Komunistične partije, meni, da jim je prav zaradi neuravnoteženega dostopa do medijev na volitvah onemogočil zmago. Pravzapav je prepričan, da je bilo nepravilnosti tokrat še več kakor na podobnih volitvah v preteklosti. »Če mora delavec v Brjansku na volilni dan delati, pozneje pa voliti v navzočnosti predstavnika lokalne oblasti – temu pač ne morete reči volitve.« Pripombe glede pravičnosti glasovanja so imeli tudi v Liberalnodemokratski stranki, katere poslanec Sergej Ivanov je vse skupaj poimenoval kar »brezkompromisno zvijanje rok volivcem«. Kritična je bila tudi neodvisna komentatorka Julija Latinina; poudarila je, da tokrat ni šlo za zelo pomembne volitve, zato je bila verjetnost goljufij še toliko večja. »Resnično ne vem, kaj volivci mislijo ta trenutek, bojim pa se, da včerajšnje glasovanje ne odraža njihovega dejanskega mišljenja,« je poudarila.