Moskva –V nasprotju z napovedmi je Rusija 20 opazovalcem Evropske unije že na prvi delovni dan dovolila vstop v tamponsko cono ob meji z Južno Osetijo. Krst je torej presegel pričakovanja, saj je Moskva še dan pred začetkom misije grozila, da tega ne bo dovolila. Zdaj morajo evropski opazovalci zagotoviti predvsem umik ruske vojske z ozemlja Gruzije, od koder se mora v skladu z mirovnim sporazumom, podpisanim 8. septembra, zadnji ruski vojak umakniti najpozneje do 10. oktobra. Potem mora 350- članska misija, v kateri je 200 opazovalcev, poskrbeti predvsem za varno vrnitev gruzinskih beguncev na domove.
Od naše dopisnice
Po podatkih urada Združenih narodov za begunce je bilo med avgustovsko vojno pregnanih 150.000 Gruzincev. Večina se jih je že vrnila na domove, tretjina pa jih še zdaj životari v begunskih taboriščih, saj so med vojno ostali brez strehe. Begunska taborišča v Gruziji si je septembra že ogledal visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres, prav zdaj pa se tam mudi še posebni odposlanec tega urada Walter Kaelin.
Navkljub izjemni pozornosti mednarodne skupnosti, ki je beguncem zagotovila velikodušno humanitarno pomoč, vsi z nestrpnostjo pričakujejo predvsem čimprejšnjo vrnitev na domove. Od evropske misije si zato veliko obetajo. Ko bodo namreč Evropejci od Rusov dokončno prevzeli nadzor nad tamponskimi območji, bo njihova glavna naloga predvsem skrb za varno vrnitev razseljenih na domove, bedeli pa bodo tudi nad obnovo razdejanih domov. Sredstva za to bo mednarodna skupnost med drugim poskušala zbrati na donatorski konferenci sredi oktobra, takrat pa bo v Ženevi potekala tudi evropska konferenca o krizi v Gruziji. Za opazovalno misijo je Evropska unija namenila 31 milijonov evrov, nekaj pa bodo primaknile tudi države članice, od katerih jih je kar 22 prispevalo enote za opazovalno misijo. Slovenije ni med njimi.