Moskva – Ostanki ruske vesoljske sonde Fobos-Grunt, ki se ji konec lanskega leta ni uspelo utiriti na pot proti Marsovi luni Fobos, so v nedeljo zvečer treščili na Zemljo, vendar še zdaj ni natančno jasno, kam.
Ob neslavnem koncu misije, s katero se je Rusija po petnajstih letih poskušala vrniti k planetarnim raziskavam, a je doživela boleč poraz, je bila spletna stran ruske vesoljske agencije več ur nedosegljiva, zato je v ruskih medijih zakrožila šala, da so ostanki verjetno padli kar na sedež Roskozmosa. Zaradi spodletele misije bodo v Roskozmosu po besedah namestnika premiera Dmitrija Rogozina dejansko »padale glave«.
Polet na Mars naj bi dal krila nacionalnemu ponosu, a je namesto tega postal daleč najbolj odmeven poraz ruskega vesoljskega programa. Ta je v preteklem letu doživljal udarec za udarcem; v letu 50. obletnice prvega človekovega poleta v vesolje je Roskozmos izgubil vesoljski tovornjak Progress, vojaški satelit Meridian, tri navigacijske in en telekomunikacijski satelit, v nedeljo ob 18.45 po srednjeevropskem času pa so domnevno v Tihi ocean v bližini čilske obale padli še ostanki Fobos-Grunta. Domnevno zato, ker so po besedah tiskovnega predstavnika letalskih in vesoljskih obrambnih sil Alekseja Zolotuhina kraj padca določili izključno na podlagi izračunov. Namestnik direktorja Roskozmosa Anatolij Šilov zatrjuje, da je sonda razpadla nekje nad Brazilijo, pri tiskovni agenciji Ria Novosti pa pravijo, da so delci padli na širše območje, ki vključuje brazilsko državo Goias in atlantsko obalo Argentine.
»Preiskavo o razlogih za nesrečo Fobos-Grunta bom vzel v svoje roke. Pričakujem Roskozmosovo poročilo o vzrokih, v katerem hočem imena vseh antijunakov ter načrte o razvoju vesoljskega sektorja do leta 2030,« je novi namestnik premiera za obrambno infrastrukturo Dmitrij Rogozin za 31. januar napovedal srečanje s predstavniki vesoljske industrije. K iskanju krivcev za polomijo je že novembra lani pozval tudi predsednik Dmitrij Medvedjev. »Nimamo telemetričnih informacij s krova sonde, zato bo zelo težko ugotoviti vzroke za propad misije,« je bil skeptičen neimenovani predstavnik industrije. Direktor Roskozmosa Vladimir Popovkin je krivdo iskal v tuji sabotaži: »Nikogar nočem kriviti, vendar dandanes obstajajo učinkoviti mehanizmi, kako zmotiti vesoljsko plovilo, in tega ne smemo izključiti«. Mednarodni opazovalci, ki so spremljali padec, opisujejo nadvse očarljivo sliko pozlačenega plovila z oranžnim sijem. »To bo brez dvoma spektakularna podoba. Mislim, da v vsej vesoljski zgodovini še ni bilo eksplozije tolikšne količine goriva,« je napovedal Igor Marinin, urednik Roskozmosovega časopisa.
Spektakularna podoba
V 13,5-tonski sondi, kar jo uvršča med najtežje izstreljene medplanetarne sonde v zgodovini, je bilo 11 ton visoko toksičnega vesoljskega goriva, ki je po trditvah Roskozmosa zgorelo pri ponovnem vstopu v Zemljino atmosfero, zato nevarnosti za okolje ni. Do padca na Zemljo je domnevno preživelo le 20 do 30 odstotkov sonde oziroma 200 kilogramov vesoljskih odpadkov. »Na Zemljo vsako leto pade 100 ton vesoljskih odpadkov, zato je 200 kilogramov zgolj kapljica v morje,« je povedal Heiner Klinkrad iz Evropske vesoljske agencije. Leta 1979 so na Zemljo treščili ostanki 77-tonske Nasine vesoljske postaje Skylab, leta 2001 pa kar 130-tonska mednarodna vesoljska postaja Mir.
Po podatkih Nase se je Rusom od leta 1960 ponesrečilo že 17 poskusov proučevanja rdečega planeta. Klavrno so propadli tudi vsi trije dosedanji poleti na Fobos, ki je večja od dveh Marsovih lun. Leta 1988 so tja izstrelili dve sondi, od katerih se je ena izgubila dva meseca po izstrelitvi, druga je dosegla Fobos, takoj po tem pa so z njo izgubili stik. Sonda, ki so jo proti Fobosu poslali leta 1996, ni dosegla niti zemeljske orbite in je strmoglavila na Zemljo. Ker je bilo na krovu 200 gramov plutonija, se je razširil strah pred radioaktivnim sevanjem, ki je bilo največje ob strmoglavljenju sovjetskega izvidniškega jedrskega satelita Kozmos 954 na severozahodu Kanade. Sovjetske oblasti so zatrjevale, da je ob ponovnem vstopu v Zemljino orbito zgorel v celoti, a kanadskim oblastem je uspelo dokazati nasprotno, in uradna Moskva je morala plačati tri milijone dolarjev odškodnine.
Če bi šlo vse po sreči, bi sonda Fobos-Grunt dosegla Mars prihodnje leto, na površje Fobosa, kjer bi odvzela vzorce zemlje, bi jo spustili februarja 2013, avgusta 2014 pa bi se vrnila na Zemljo. Proti Marsu so z njo poletele še zemeljske bakterije, rastlinska semena in mali nevretenčarji ter kitajski minisatelit Yonghuo-1, ki naj bi proučeval Marsovo magnetno polje, sončni veter in atmosfero. Med cilji misije so navajali tudi iskanje morebitnih znamenj prejšnjega ali sedanjega življenja na Marsu oziroma njegovih lunah, znanstveniki pa so si obetali tudi razkritje skrivnosti o nastanku planetov, saj je Fobos v celotnem solarnem sistemu tisti naravni satelit, ki je od vseh najbliže planetu.