Kdo bo novi ruski predsednik, je vprašanje, ki si ga ne le v Rusiji, ampak po vsem svetu, že nekaj časa zastavljajo mnogi. Še bolj »vroče« je to vprašanje postalo po nedavni odstavitvi dolgoletnega obrambnega ministra Sergeja Ivanova in njegovem imenovanju na položaj prvega podpredsednika vlade. Takšno kadrovanje je rusko intelektualno elito razdelilo na dva tabora. V prvem, številčnejšem taboru so tisti, ki zagovarjajo stališče, da je Putin, ko je Sergeja Ivanova po funkciji izenačil z Dmitrijem Medvedjevim, drugim resnim kandidatom za predsedniški položaj, jasno pokazal, da je prav Ivanov njegov favorit. Drugi tabor zastopa diametralno nasprotno stališče in vztraja, da je Putin Ivanova z odvzemom funkcije obrambnega ministra nedvomno potisnil na stranski tir.
»Tekma za mesto naslednika ruskega predsednika Vladimirja Putina se je šele zdaj zares začela,« je v odzivu na nepričakovane kadrovske rošade v vrhu ruske politike zapisal dnevnik Gazeta. Med vsemi spremembami v ruskih vladnih vrstah – imenovanje neizkušenega Anatolija Serdjukova za novega obrambnega ministra, Sergeja Narjuškina za podpredsednika vlade za zunanjo trgovino in Sergeja Ivanova za prvega podpredsednika vlade, pristojnega za gospodarstvo – so največ pozornosti namenili prav slednjemu.
»Ne gre le za napredovanje, ampak za razširitev vseh obzorij,« je za časnik Kommersant na vprašanje, ali je Ivanov pravzaprav napredoval ali nazadoval, odgovoril neimenovani član predsednikove administracije. Zlobni jeziki so skorajda potihnili in razrešitev Sergeja Ivanova s položaja šefa ene največjih vojska na svetu zdaj le še redki označujejo za degradacijo. Navkljub dejstvu, da gre za odhod z enega najprestižnejših in najvplivnejših položajev v državi.
Še več, večina je prepričana, da kaže razrešitev razumeti predvsem kot poskus oddaljitve Ivanova od škandalov, ki so v zadnjem času omadeževali rusko vojsko in bi ga lahko resno ovirali pri vzponu na predsedniški položaj. Kaj drugega od omajanega ugleda si po škandalu zaradi ruskega rekruta, ki so mu morali zaradi surovega izživljanja sovojakov amputirati obe nogi in genitalije, res ne more obetati.
Večjo pozornosti od razrešitve z mesta obrambnega ministra so v Rusiji namenili imenovanju Sergeja Ivanova na položaj prvega podpredsednika vlade, pristojnega za »preporod« ruskega gospodarstva. Ivanov je tako od Putina dobil v dar »nacionalni projekt«, na podlagi katerega lahko v očeh ruskih volivcev zraste kot idejni oče »novega« ruskega gospodarstva, so zapisali pri dnevniku Vedomosti.
Ne kaže pozabiti, da bo Ivanov ohranil besedo pri sprejemanju odločitev o vojaških temah. Kot prvi podpredsednik vlade je namreč pristojen tudi za gospodarska vprašanja, povezana z vojaško industrijo. V ta kontekst je treba umestiti tudi ambiciozen, osemletni program modernizacije ruske vojske, vreden 146 milijard evrov, ki ga je Ivanov predstavil le nekaj dni pred odhodom z obrambnega ministrstva. Prav Ivanov bo namreč po prepričanju nekaterih skrbel za financiranje posodobitve. Pomemben del sredstev zanjo namerava ruska vlada zagotoviti s prodajo nafte, zato je že slišati špekulacije, da bo pod Ivanova prišlo tudi področje energetike, ki je trenutno (še?) v pristojnosti Medvedjeva.
Ob najrazličnejših teorijah in špekulacijah je v Rusiji prevladalo soglasje vsaj o tem, da se bo v prihodnjih mesecih med prvima podpredsednikoma vlade nedvomno razvnela bitka za posamezne resorje. Pri Kommersantu vidijo izid takole: Medvedjev na čelu »socialno-ekonomskega bloka«, v katerega sodijo ministrstva za zdravje, socialo, kulturo in regionalni razvoj, in Ivanov kot vodja »vojaško-industrijskega bloka« z ministrstvi za energetiko, industrijo in promet. Na podlagi takšne delitve moči pri Rosijski Gazeti rahlo prednost v bitki za volivce pripisuje Dmitriju Medvedjevu, saj bo zastopal teme, ki povprečne Ruse najbolj vznemirjajo.
Sergej Ivanov ali Dmitrij Medvedjev? Zgodovina nas uči, da je bil zmagovalec tovrstnih dvobojev v Rusiji običajno nekdo tretji.