Na Kongresnem trgu je potekala kulinarična prireditev Večerja med oblaki, med katero so kuharski mojstri izbrano jedačo stregli kar 50 metrov nad tlemi. »Nepozabno kulinarično doživetje« se oktobra spet vrača v Ljubljano, kar pomeni, da je v slovenskem glavnem mestu po njem veliko povpraševanje. Zasoljenim cenam navkljub. Okus Ljubljane med oblaki ponuja štiri različne menije. Najcenejši, paket penina med oblaki, je 29 evrov, sledi brunch za 39 evrov, kosilo za 59 evrov ter večerja za 89 evrov, ko vam bodo za gurmanske in adrenalinske užitke namenili celo uro....
Na Kongresnem trgu je potekala kulinarična prireditev Večerja med oblaki, med katero so kuharski mojstri izbrano jedačo stregli kar 50 metrov nad tlemi. »Nepozabno kulinarično doživetje« se oktobra spet vrača v Ljubljano, kar pomeni, da je v slovenskem glavnem mestu po njem veliko povpraševanje. Zasoljenim cenam navkljub.
Okus Ljubljane med oblaki ponuja štiri različne menije. Najcenejši, paket penina med oblaki, je 29 evrov, sledi brunch za 39 evrov, kosilo za 59 evrov ter večerja za 89 evrov, ko vam bodo za gurmanske in adrenalinske užitke namenili celo uro. Kadar jaz želim uživati v lepem razgledu, se peš odpravim v gore. Za prijetno utrujenega planinca so žganci s kislim mlekom v objemu zelenih pašnikov brez dvoma tisočkrat boljša kulinarična in adrenalinska izkušnja od »presežka s tremi hodi« na jekleni konstrukciji, ki jo žerjav potegne v zrak.
Nekatere je tranzicija potisnila naravnost med smetnjake. »Ko se zapira ljubljanska tržnica, kaka uboga, zgrbljena ženica pobira po tleh ostanke napol gnile solate in krompirja za svoje ubogo kosilo. Morda ima pokojnine 250 evrov,« je Peter Mlakar svoja opažanja strnil v kolumni o nujnosti prerazporeditve svetovnega bogastva. Še bolj bistven se mi zdi njegov poudarek, »da finančno bogastvo prinese praznost, najvišje užitke pa dajejo nevidne, a jeklene žice duha«.
Verjetno od tod tisti žar, zaradi katerega še zdaj nisem pozabila njenega obraza. Živahnega, nežnega, prepredenega z drobnimi gubami in ovitega v ruto. Še zdaj vidim njene oči. Tople in ljubeče. Tak je bil lik babice Tosje iz filma Babica (Babusja) ruske režiserke Lidije Bobrove, ki ga je občinstvo leta 2005 izbralo za najboljši film festivala Kino-Otok. »Protagonist te pripovedi bi lahko postal vsakdo izmed tisoč upokojencev, na katere so otroci pozabili in ki živijo z minimalnimi dohodki,« je povedala režiserka. Resnično so junaki! Polona Frelih