Moskva – Na vesti o zlomu Gadafijevega režima se je Rusija odzvala s pozivi mednarodni skupnosti, naj se ne vmešava v libijske notranje zadeve, ampak naj raje pomaga pri zaščiti civilistov in sestavljanju zakonite oblasti. Ruska diplomacija je izrazila upanje, da bodo uporniki takoj po prevzemu oblasti ustavili prelivanje krvi, prvi diplomat Sergej Lavrov pa je vnovič poudaril, da bi se agonija, če bi se konflikta lotili z diplomatskimi sredstvi, končala veliko prej. Ob tem je opozoril narodni prehodni svet, da je odgovoren za prihodnji razvoj Libije, in ga pozval k čimprejšnjemu dialogu o nastanku demokratičnih institucij.
Od naše dopisnice
Rusija je bila ena najtesnejših zaveznic libijskega voditelja Moamerja Gadafija, ki se je v Moskvi zadnjič mudil pred tremi leti, zdaj pa ga tam niso več pripravljeni sprejeti. »Rusija Gadafiju nikoli ne bo dala zatočišča. Naše zaupanje je zapravil, ko je ukazal napade na mirne protestnike. Sprejeli ne bomo nikogar, ki ima na rokah kri nedolžnih ljudi,« je bil odločen predsednik parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Mihail Margelov.
Zaradi nasilja nad civilisti je Rusija skupaj z drugimi stalnimi članicami VS OZN uvedla prepoved prodajo orožja Libiji in tako tvegala izgubo skoraj treh milijard evrov »orožarskih« prihodkov. Z Libijo je v zadnjih letih sklenila tudi več milijard evrov vredne energetske pogodbe, ki so zaradi spremembe režima negotove.
Nova delitev energetske pogače
»Z zahodnimi energetskimi podjetji – italijanskimi, francoskimi in britanskimi – nimamo težav, do Rusije, Kitajske in Brazilije pa obstajajo politični zadržki,« je bil jasen Abdeldžalil Majuf, predstavnik libijskega naftnega podjetja AGOCO, ki je v rokah upornikov. Tako je dal vedeti, da podjetja iz držav, ki jih niso brezpogojno podpirala, ne bodo najbolj zaželena. Od ruskih podjetij imata pogodbe o raziskovanju in izkoriščanju libijskih naftnih polj Gazprom Neft in Tatneft, plinski monopolist Gazprom pa je lastnik številnih licenc za delovanje na libijskih podmorskih nahajališčih plina.
»Naftna polja je gradilo italijansko podjetje Saipem, zato je jasno, da bo Eni prvi tudi v prihodnosti,« je izjavil italijanski zunanji minister Franco Frattini. To utegne biti dobra novica tudi za Rusijo, saj je premier Vladimir Putin med zadnjim obiskom v Libiji pred tremi leti izrazil željo, da bi ruska energetska podjetja tam delovala skupaj z Enijem, s katerim Gazprom že dolgo odlično sodeluje.
Analitiki napovedujejo velik kos libijske energetske pogače tudi francoskemu Totalu, saj je upornike poleg Rima prav Pariz najbolj podpiral. Zato je vrednost Enijevih in Totalovih delnic zrasla za tri do pet odstotkov in to kljub rahlemu padcu cene severnomorske nafte brent. Padec je povzročilo zagotovilo libijskih upornikov, da bodo v Evropo že v prihodnjih dveh tednih izvozili 180.000 sodov nafte na dan, v dveh mesecih pa naj bi dnevno količino povečali na kar pol milijona sodov. Libija je vplivna članica Opeca in je pred vojno načrpala dva odstotka vse svetovne nafte oziroma 1,6 milijona sodov na dan.