Če verjamete, da je spreminjanje koledarja in izbiranje praznikov izključno domena rimskih papežev in jakobincev, ste v globoki zmoti. Z dnevom in nočjo znajo mešetariti tudi ruski voditelji, kar so Rusi na svoji koži izkusili tudi letošnjo zimo. Danes imajo v Rusiji dela prost dan, saj je pravoslavni božič – v skladu z julijanskim koledarjem ga praznujejo 7. januarja – letos prišel na soboto, zato so ga prestavili. Novoletni prazniki, ki so se začeli 30....
Če verjamete, da je spreminjanje koledarja in izbiranje praznikov izključno domena rimskih papežev in jakobincev, ste v globoki zmoti. Z dnevom in nočjo znajo mešetariti tudi ruski voditelji, kar so Rusi na svoji koži izkusili tudi letošnjo zimo.
Danes imajo v Rusiji dela prost dan, saj je pravoslavni božič – v skladu z julijanskim koledarjem ga praznujejo 7. januarja – letos prišel na soboto, zato so ga prestavili. Novoletni prazniki, ki so se začeli 30. decembra, se bodo v Rusiji pravzaprav končali šele 13. januarja, ko se bodo poslovili še od starega novega leta.
Iz dolgega zimskega spanja se bodo predramili po skoraj dveh tednih, kar je zasluga nekdanjega in najverjetnejšega prihodnjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. »Praznično reformo« je sprejel leta 2005, kmalu po začetku svojega drugega predsedniškega mandata. Zaenkrat ni pokazala kakih pozitivnih učinkov, prej nasprotno. Izkazalo se je, da zaradi dolgega dopusta ljudje zapadejo v depresijo, prav tako se poveča število s pretirano uporabo alkohola povezanih nezgod. Januar je izjemno »počasen« tudi v gospodarskem smislu; po podatkih investicijske banke Goldman Sachs je januarja 2006 industrijska proizvodnja padla za 27 odstotkov, naložb pa je bilo 71 odstotkov manj kot mesec prej.
Aktualni predsednik Dmitrij Medvedjev ni hotel zaostajati za svojim predhodnikom in je prvič po Stalinovem obdobju posegel po časovni reformi. Če je Putin z enim samim potegom nalivnega peresa Rusom podaril skoraj dva tedna dolge plačane novoletne praznike, je Medvedjev z eno samo potezo podaljšal dan. Za to ni potreboval nadnaravnih sposobnosti. Zadostovalo je, da je državo za dodatno uro odtrgal od greenwiškega srednjega časa.
Po novem zakonu trenutna časovna razlika med Moskvo in Ljubljano ni več dve uri, ampak kar tri, kar v praksi pomeni, da v Moskvi sončni vzhod in zahod doživljajo uro pozneje kot leto prej. Če bi živeli v skladu z naravnim ritmom, bi Moskovčani ob zimskem solsticiju 21. decembra sončni vzhod doživeli ob 7.58 zjutraj, sonce pa bi zašlo že ob 14.57. Ob treh popoldne bi padel mrak, ob štirih bi bila – popolna tema. Oblasti so poskušale z znanstvenimi izračuni utemeljiti reformo, vendar pri tem niso bile najbolj uspešne. Predvsem zato ne, ker ljudje po novem več kot polovico delovnega dne preživijo v temi. Drugi minus je še večji »časovni prepad« med Rusijo in preostalo Evropo.
»Na ravni države je treba razmišljati zlasti o tem, kaj našim državljanom prinaša največjo korist. Ena glavnih stvari za dobro človeka je sončna svetloba,« je Andrej Panin s fakultete za geografijo na moskovski državni univerzi utemeljeval, da so z reformo Rusom v drugi polovici dneva podarili še eno uro sončne svetlobe. Darila »sončnega kralja« se je razveselilo samo 38 odstotkov državljanov, je pokazala nedavna raziskava spletnega portala Superjob.ru.
Poleg skoraj dveh tednov »putinskih« novoletnih praznikov so tako Ruse letos obdarili še z Medvedjevim zimskim spanjem. Učinki obeh reform so zaenkrat koristili samo oblasti. Med ponovoletno hibernacijo so zaspali tudi opozicijski protestniki.