Moskva – »Medtem ko se je kriminal v Rusiji zmanjšal za devet odstotkov, se število napadov zaradi rasizma in ekstremizma v Moskvi iz leta v leto povečuje,« je polletno statistiko o kriminalnih dejanjih v državi povzel Aleksander Bastrikin iz generalnega državnega tožilstva. V prvi polovici leta je bilo v Moskvi 73 rasističnih napadov ali šestkrat več kot lani v vsem letu. Tako velika razlika je nastala tudi zato, ker pristojni še pred kratkim napadov skinheadov niso obravnavali kot ksenofobijo, temveč kot huliganstvo.
Od naše dopisnice
Od razpada Sovjetske zveze je v Rusiji čedalje več prišlekov in s tem tudi rasizma. Priseljenci s Kavkaza, iz Srednje Azije in študentje iz afriških držav so najbolj ogroženi v Moskvi, Sankt Peterburgu in Voronežu, ki je nekakšno središče za gostujoče študente. »Grozljivo je predvsem to, da večino umorov na rasistični podlagi zakrivijo mladoletniki, ki so jih starejši zastrupili z nacionalistično propagando,« je dejal Bastrikin, zaskrbljen nad porastom mladoletniškega kriminala.
Veliko mladih pripada dvema skrajnima skupinama, proti katerima so prav zdaj uvedli preiskavo. Eno izmed njih dolžijo, da je zagrešila 12 umorov iz rasističnih pobud. Obtožnice so spisali tudi proti dvema tolpama skinheadov – pripadniki ene imajo na vesti menda kar 21 umorov in 20 poskusov umorov ljudi neslovanskega videza. Z navajanjem teh uspehov je skušal preiskovalec Anatolij Bagmet zavrniti kritike človekoljubnih organizacij, da rusko pravosodje, kadar gre za rasizem, namenoma zamiži na eno oko. V podkrepitev tega tudi pri organizaciji Sova postrežejo s statistiko, po kateri je od 600 rasističnih napadov, kolikor se jih je v Rusiji zgodili lani, samo 20 dočakalo sodni epilog.
Najbolj znan je primer podtaknjene bombe na multietnični Čerkizovski tržnici v Moskvi, blizu Izmailova, med turisti zelo priljubljene trgovine s spominki na prostem. V napadu je umrlo 11 ljudi, med njimi dva otroka, 40 jih je bilo ranjenih. Za napad so obsodili radikalno skupino Spas, ki je pod krinko kluba za borilne veščine snovala napade na priseljence in sploh ljudi neslovanskega videza. Na zatožni klopi so njeni člani priznali še več podobnih dejanj.
Toda statistika kaže, da ima pojav še drugo stran: rusko glavno mesto ne postaja le čedalje bolj ksenofobično, temveč v njem kar vsak tretji umor zakrivijo prišleki. Zadnji tak primer je umor dagestanskega novinarja Iljasa Šurpajeva, ki je poročal za ruska državna televizijska programa Prvi kanal in NTV. Za njegov umor so obtožili dva Tadžikistanca. Statistika, kot jo je razgrnil Bastrikin, je naslednja: »Zaradi kriminala je bilo v Moskvi lani obsojenih 14 tisoč prišlekov, preiskali pa smo 9245 kaznivih dejanj. Število kriminalnih dejanj, ki jih zakrivijo prišleki, se je povečalo kar za 12 odstotkov.« In spiralni krog nasilja je sklenjen.