Moskva – Tako toplega julija v Moskvi ne pomnijo, odkar so pred 130 leti začeli meriti temperature. Absolutni rekord je bil dosežen prejšnji ponedeljek, ko se je živo srebro povzpelo na kar 37,4 stopinje Celzija. Življenje v 14-milijonski prestolnici poleg vročine otežuje še najhujši oblak smoga po letu 2002, ki se tam zadržuje zaradi gozdnih požarov in šote, ki gori v okolici. Vladna agencija za nadzor nad onesnaženjem Mosekomonitoring opozarja, da so škodljive snovi v zraku za kar osemkrat presegle dovoljeno mejo.
Od naše dopisnice
»To je strašno in bo zagotovo vplivalo na zdravje ljudi,« je 25-letni telefonski inženir Davit Manukov komentiral pred Kremljem, kjer se je okoli zlatih čebulastih cerkvenih kupol oblikovala dimna koprena. Vse mesto je preplavil rezek vonj, ki skozi okna in vrata prodira v pisarne, restavracije in domove. Že po počutju ljudi je mogoče sklepati, da ne gre za nedolžno zadevo, saj že 15 minut na ulici zadostuje za glavobol, slabost in vrtoglavico. Zadnja je bržkone povezana z dejstvom, da je v zraku trenutno kar dvakrat manj kisika kot navadno. Velike so tudi koncentracije ogljikovega monoksida in dušikovega oksida, zaradi česar so ekološke razmere v Moskvi na meji vzdržnega.
Aleksej Popov iz Mosekomonitoringa svetuje ostarelim in tistim, ki trpijo za srčnimi in dihalnimi obolenji, naj ostanejo doma in ne odpirajo oken. Na ulici je precej manj ljudi kot navadno, čedalje več pa je takšnih z zaščitnimi maskami, kar je eden v vrsti preventivnih ukrepov, h katerim pozivajo pristojne službe.
Letališča kljub nekoliko slabši vidljivosti delujejo nemoteno, v pomoč pilotom in kontrolorjem poletov pa noč in dan gorijo reflektorji, ki jih sicer uporabljajo za pristajanje ponoči in v megli. Posebne ukrepe so sprejeli tudi na železnici. »Strojevodja mora na območjih slabe vidljivosti na lokomotivi vključiti opozorilni signal največje jakosti, poleg tega lahko samoiniciativno sprejema odločitve o manjši hitrosti,« je povedal predstavnik vodstva.
Za skorajda izredne razmere v Moskvi so krivi požari, ki so po navedbah ministrstva za izredne razmere v moskovski regiji zajeli že 59 hektarov. Divjajo po vsej državi in doslej so jih našteli že 20 tisoč. V zadnjih dveh tednih so uničili 400 tisoč hektarov gozda, to je površina več kot pol milijona nogometnih igrišč. Zgorelo je tudi nekaj deset domov, o smrtnih žrtvah pa k sreči ne poročajo.