Moskva – Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Nikolaj Makarov se v Bruslju udeležuje dvodnevnega zasedanja sveta Nato-Rusija, ki je namenjeno odpravi nesoglasij glede postavitve skupnega evropskega protiraketnega ščita. O temi, ki je že dolgo glavni kamen spotike v odnosih med Moskvo in Washingtonom, so se zunanji ministri Nata in Rusije pogovarjali že na aprilskem srečanju v Berlinu, ki pa ni prineslo večjega napredka, zato je le malo verjetno, da bodo »celovito skupno analizo prihodnjega sodelovanja glede protiraketne obrambe« uskladili že do prihodnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata in Rusije, ki bo 9. junija v Bruslju«, kot je po berlinskem srečanju optimistično napovedal ruski veleposlanik pri Natu in glavni ruski pogajalec za protiraketni ščit Dmitrij Rogozin. Še bolj zaradi torkovega dogovora med ZDA in Romunijo, ki bo postala prva evropska država z objektom za prestrezanje raket.
Od naše dopisnice
Ruski odziv na ameriško-romunski dogovor o postavitvi objekta za prestrezanje raket v letalskem oporišču Deveselu na jugu Romunije, ki je le 70 kilometrov oddaljen od bolgarske jedrske elektrarne Kozloduj, je obudil spomin na čase ameriških načrtov za postavitev delov ščita na Poljskem in Češkem, čemur se je administracija ameriškega predsednika Baracka Obama odpovedala in tako omogočila t. i. ponovni zagon v ameriško-ruskih odnosih.
Rusko zunanje ministrstvo je od Washingtona spet zahtevalo pravno zavezujoča zagotovila, da jedrski dežnik ni usmerjen proti Rusiji. »To je še posebno pomembno v luči dogovora z Romunijo.
Z obžalovanjem ugotavljamo, da konkretni ameriški koraki za postavitev evropskega dela globalnega jedrskega ščita nasprotujejo ameriško-ruskemu dialogu o protiraketnem vprašanju, ki se je začel na pobudo predsednikov Dmitrija Medvedjeva in Baracka Obame, pa tudi osnutku dogovora z vrhunskega zasedanja sveta Nato-Rusija v Lizboni,« so bili kritični v odzivu.
Na zasedanju Nata v Lizboni novembra lani je Medvedjev predlagal postavitev skupnega ščita, v katerem bi Rusija skrbela za prestrezanje raket, ki bi letele čez njeno ozemlje proti članicam Nata, te pa bi prestrezale rakete v smeri Rusije. Predlog je v Natu naletel na gluha ušesa in vztrajanje, da bi bilo treba postaviti dva ločena protiraketna ščita in zagotoviti medsebojno izmenjavo informacij.
Podrobneje je ruske predloge o »skupnem evropskem protiraketnem obrambnem omrežju« v intervjuju za Izvestije razgrnil poveljnik ruskih raketnih sil Oleg Ostapenko. Poudaril je, da Rusija v nobenem primeru ne namerava postaviti prestreznikov raket onstran svojih meja in da bo zgolj postavitev skupnega ščita utišala ruske bojazni, da pomeni grožnjo za rusko nacionalno varnost.
»Skupaj s strokovnjaki iz zveze Nato smo pripravljeni razviti načrt skupnega sistema, tako v smislu priprave koncepta, izbire najboljših točk za postavitev radarjev in prestreznikov raket kot tudi ustanovitve in delovanja skupnih nadzornih centrov ter centrov za procesiranje informacij,« je izrazil prepričanje, da bi morala vsaka sodelujoča država ali skupina držav prevzeti odgovornost za zagotavljanje varnosti določenega ozemlja. Rusija je pripravljena prevzeti nase obrambo vzhodne Evrope ter območij ob Črnem, Barentsovem in Baltskem morju.
Rusija ne odstopa niti od zahteve po ustanovitvi skupnega centra za procesiranje in posredovanje informacij nadzornemu centru. »Samo tako lahko zagotovimo zanesljivo in enotno izmenjavo informacij,« se je zavzel za to, da bi se ruski vojaški strokovnjaki v teh centrih izmenjevali s strokovnjaki iz drugih držav.
Na ameriški strani ruske predloge vztrajno zavračajo z enakim argumentom kakor Rusi predloge o dveh ločenih protiraketnih ščitih, in sicer, da ameriške varnosti ni mogoče prepustiti tretjim državam in da gre za spodkopavanje nacionalne varnosti. Nezaupanje na obeh straneh je glavni razlog, da se pogajanja o tej temi ne premaknejo z mrtve točke.
Polona Frelih