Logo

Na mladih svet stoji

Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je v svojem tretjem govoru ljudstvu posvetil ruski prihodnosti, ki po njegovem prepričanju temelji na skrbi za blaginjo otrok in modernizaciji, za katero bodo v prihodnjih letih namenili 50 odstotkov državnih sredstev. O tem, ali bo leta 2012 vnovič kandidiral za predsednika, ni rekel niti besede, čeprav so mnogi prisluhnili njegovemu nastopu prav v pričakovanju tovrstnih namigov.


 

Od naše dopisnice

Uro in petnajst minut dolgi govor, zaradi katerega se je natanko opoldne celo razredčil promet v ruski prestolnici, so številni gledalci zaradi pomanjkanja informacij o možnosti drugega predsedniškega mandata že označili za dolgočasnega in suhoparnega. Rdeča nit govora je bila, da na mladih svet stoji, zato je predlagal številne ukrepe za izboljšanje demografske podobe Rusije, ki je zaradi nizke rodnosti in visoke smrtnosti precej drugačna, kakor bi si želeli. Od leta 1991 se je število prebivalstva skrčilo za kar sedem milijonov in zdaj ne dosega 142 milijonov. »V prihodnjih 15 letih bomo čutili posledice demografskih razmer iz 80-let prejšnjega stoletja, ko je bila rodnost zelo majhna. To je resna grožnja in preizkušnja za naš narod,« je poudaril Medvedjev. Čeprav se je rodnost lani vendarle nekoliko popravila, to po njegovem mnenju ni dovolj: »Šestindvajset milijonov naših otrok in adolescentov se mora v celoti razviti. Postati morajo zdravi in uspešni državljani. To je za vse nas naloga številka ena.«

Med ukrepi je predlagal, da bi družinam s tremi otroki namenili državno pomoč v znesku 80 evrov na mesec in jim dali zemljo, na kateri bi si lahko zgradili dom. Zavzel se je tudi za posvojitev 130.000 ruskih sirot, obtoženim za spolne zlorabe otrok pa je napovedal najstrožje kazni in prepoved dela v izobraževanju. Rusija bo v prihodnjih letih za izobraževanje učiteljev namenila 400 milijonov evrov, 2,4 milijarde evrov za razvoj pediatrije, vse ruske regije pa bodo dobile otroškega ombudsmana. Pospešili bodo tudi gradnjo infrastrukture, namenjene invalidom.

Stabilne prihodnosti Rusije ne more biti brez učinkovite modernizacije, kar je prednostna naloga njegovega predsedniškega mandata. »V treh letih vodenja države sem potrdil status Rusije kot moderne svetovne sile, ki napredek gradi na modernizaciji. To ni cilj sam po sebi, ampak instrument za doseganje boljše prihodnosti,« je poudaril svoje dosežke.

Da bi dosegli učinkovit razvoj, je pomembno zmanjšati proračunski primanjkljaj, ki ga ima Rusija letos šele drugič v zadnjem desetletju in znaša 2,1 odstotek bruto domačega proizvoda, zaradi povečane porabe na koncu leta pa utegne narasti na kar 4,6 odstotkov. Rusija je že začrtala ambiciozen petletni načrt prodaje dragocenih državnih podjetij, kakršna so naftni velikan Rosneft in banki Sberbank in VTB. Tako namerava zbrati 46 milijard evrov proračunskih sredstev, ki jih bo seveda porabila predvsem za modernizacijo.

V zvezi z lastništvom je kritiziral moskovsko mestno oblast, ki je med drugim lastnica uspešne banke in rafinerije, podobne kritike pa so letele tudi na druge predstavnike lokalnih oblasti. »Politični predstavniki ne smejo biti lastniki tovarn, časopisov in ladjedelnic. Vsak se mora držati svoje stvari,« je citiral slovitega avantgardnega pesnika Vladimirja Majakovskega.

Govoru je pozorno prisluhnil tudi ruski premier Vladimir Putin, ki je le nekaj ur pozneje snemal intervju s slovitim Larryjem Kingom. Štiridesetminutni pogovor bo na sporedu 2. decembra, je sporočil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. King, ki je junija napovedal umik z velikih zaslonov, je posnel prvi intervju s Putinom leta 2000, komaj pet mesecev po njegovi prvi vselitvi v Kremelj. Na vprašanje, kaj se je zgodilo s podmornico Kursk, je takratni ruski predsednik suho odgovoril: »Potopila se je.«

Polona Frelih

:: unmapped ::

max: 140 znakov


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

1/12/2010 clanek-1755316.md

Priporočam

Slovo od predhodnikove zapuščine

Združene države Evrope

Levitev gruzinskega predsednika

Slovenija bo vključena v rusko modernizacijo

Vohun, ki jih ni ljubil