Ljubljana – Slovensko-ukrajinski odnosi so od nekdaj dobri, po izbruhu napetosti med Ukrajino in Rusijo zaradi ruske priključitve Krima ter državljanske vojne v Donbasu pa so se razcveteli. Poleg politične in humanitarne pomoči Slovenija po novem Ukrajini zagotavlja celo opremo za potrebe informacijske vojne.
Polona Frelih
Ukrajinski spletni portal Korrespondent.net je v začetku tedna poročal, da je Slovenija predala Ukrajini televizijske oddajnike, da jih bo uporabljala na območju »protiteroristične operacije« v Donbasu, kot uradni Kijev pravi vojaški operaciji proti Doneški in Luganski narodni republiki. Slovenska veleposlanica v Ukrajini Nataša Prah je televizijske in radijske oddajnike predala ukrajinskemu ministru za informacijsko politiko Juriju Stecju. Ker »separatistični mediji na okupiranih ozemljih ter območjih neposredno ob fronti uporabljajo analogno tehniko oddajanja, lahko Ukrajina samo s pomočjo enakih oddajnikov moti njihov signal in zagotavlja predvajanje ukrajinskih programov«, je izpostavil minister, ki je k pomoči v tovrstni opremi pozval tudi druge članice EU. »Kadar pridejo sami in predlagajo pomoč, kot je bilo to v vašem primeru, potem smo hvaležni dvakratno,« se je Stecju zahvalil Prahovi, ki je »poudarila pomembnosti informacijske podpore med državama«. Srečanje se je sklenilo z zavezo o nadaljnji pomoči.
Propagandna vojna
Letos je na »območju protiteroristične operacije« predvidena namestitev treh televizijskih stolpov za širitev ukrajinske radiodifuzije, o pomenu, ki ga Ukrajina pripisuje informacijski politiki, pa govori tudi zakon o oddajanju v tujih jezikih, ki ga je ukrajinski predsednik Petro Porošenko podpisal konec lanskega leta. »Danes, v razmerah hibridne vojne – gre za vprašanje preživetja naše države, vprašanje učinkovitega upora propagandni dejavnosti, ki jo proti naši državi izvajajo propagandisti države agresorke, ki za to porabijo več sto milijonov,« je izpostavil Porošenko.
Slovenija z Ukrajino že tradicionalno sodeluje pri rehabilitaciji otrok in mladine. Od leta 2005 je ministrstvo za zunanje zadeve s sodelovanjem z Rdečim križem Slovenije omogočilo rehabilitacijo skoraj 380 ukrajinskim otrokom, ki so trpeli za posledicami jedrske eksplozije v Černobilu. Slovenija zagotavlja tudi pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji otrok, ki trpijo za posledicami konflikta v Ukrajini, v kar pa niso vključeni otroci s separatističnih območij. Kot članica Evropske unije je Slovenija sodelovala v operaciji Airlift, med katero so Ukrajini – tudi uporniškim območjem – razdelili 85 ton humanitarne pomoči, kot članica Nata pa sodeluje v rehabilitaciji ukrajinskih vojakov. V Pivki je poleti leta 2014 menda potekala skupna vojaška vaja slovenskih, hrvaških in ukrajinskih vojakov.
»Drang nach Osten«
Daleč najboljši dokaz o tem, kako naklonjena je Slovenija pravzaprav Ukrajini, je postopek ratifikacije dogovora med EU in Ukrajino, ki je potekal v paketu z Moldavijo in Gruzijo. Trinajstega maja lani so ga v DZ izvedli po hitrem postopku (s 68. glasovi za in tremi proti), v ta namen pa so sprejeli celo zakon o spremembah zakona o zunanjih zadevah, kar je vlada utemeljevala z varčevanjem ter interesi: »Interes Republike Slovenije kot članice mednarodne skupnosti, ki podpira prizadevanje držav pri vključevanju v evropske integracije, je, da je ratifikacijski postopek končan pred zasedanjem vzhodnega partnerstva,« ki je potekal dober teden kasneje v Rigi.
Ratificiranega sporazuma zaradi spremembe zakona o zunanjih zadevah sploh niso objavili v Uradnem listu, s čimer naj bi privarčevali. »Hvala, Slovenija,« so se zahvalili na spletni strani veleposlaništva Ukrajine v Sloveniji, ki je dogovor ratificirala kot 15. od skupaj 28 članic Evropske unije. V Sloveniji ratifikacija ni dvignila nobenega prahu, saj je potekala tako rekoč tajno. Nekaj povsem drugega je Nizozemska, kjer bodo o ratifikaciji državljani odločali na referendumu 6. aprila. Glavni argument pobudnikov je, da nizozemska vlada preveč slepo sledi navodilom Bruslja, prve javnomnenjske ankete pa kažejo, da večina Nizozemcev nasprotuje pridružitvenemu sporazumu z Ukrajino.
»Ta sporazum bo koristil izključno evropskemu kapitalu, da bo lažje izkoriščal prebivalstvo in naravne vire Ukrajine. Ukrajinsko prebivalstvo bo imelo od sporazuma približno toliko koristi kot države nekdanje Jugoslavije – nobene. Geopolitično je ta sporazum usmerjen proti Ruski federaciji,« je poslanec Združene levice Matej T. Vatovec v protestnem pismu pojasnil, zakaj so v Združeni levici zavrnili spremembe zakona o zunanjih zadevah.