Moskva – Krasnodarska regija na jugu Rusije, ki so jo na začetku julija prizadele stoletne poplave, se še ni postavila na noge. Verjetno so krizne razmere vzrok za povečevanje nestrpnosti, ki je vrhunec dosegla s predlogom o policijskih protimigracijskih patruljah, v katerih je domnevno sodelovalo tisoč kozakov.
Na jugu Rusije je med obilnim deževjem potonilo tako rekoč vse, z izjemo nepotopljivega guvernerja regije Aleksandra Tkačeva, ki je na tem položaju že deset let. »Ker je v dobrih odnosih s Putinom, je preživel številne škandale, nesreče in tragedije, ki so se zgodile v regiji,« so zapisali pri spletnem časopisu Gazeta.ru. Na ostre kritike človekoljubnih organizacij je naletel tudi njegov predlog o kozaških odredih, s katerimi bi se lotil reševanja migracijske problematike. Zanje namerava na leto namenjati kar dvajset milijonov dolarjev.
»Ko potujemo na Kavkaz ali v Evropo, se vedno trudimo prilagoditi tamkajšnjim običajem in navadam. V maternem jeziku ne govorimo preveč na glas in se ne obnašamo moteče. Vedemo se kot civilizirani ljudje. Naši gostje se tega ne držijo. Svojo narodno glasbo poslušajo zelo na glas. Z avtomobilom se vozijo, kjer je prepovedano, in tako poskušajo vzbujati pozornost. Nihče ne ukrepa, saj se jih vsi bojijo. Ko bodo zadevo v svoje roke prevzeli kozaki, bo strah minil,« je utemeljil svoj predlog. Navdih zanj je dobil na Kosovu, »kjer je spor med tradicionalnim srbskim prebivalstvom in albanskimi priseljenci ušel izpod nadzora.«
Predlog je naletel na ostre kritike ruskih borcev za človekove pravice. »Kako lahko nekdo kozake pošilja nad ljudi s Kavkaza? Ali prišleki iz Kavkaza niso ruski državljani?« se je vprašala veteranka ruskega boja za človekove pravice Ljudmila Aleksejeva. »Na generalno državno tožilstvo se bomo obrnili z zahtevo po preverjanju legalnosti kozaških odredov. To vprašanje bom načel tudi na prvem zasedanju predsedniškega sveta za medetnične odnose,« je poudaril Aleksander Sokolov iz Ruskega večnacionalnega kluba. Predsedniški svet pod taktirko Putina so razpustili leta 2001, zdaj pa so ga ponovno oživili.
Na Gallupovi lestvici strpnosti do migrantov je Rusija med 59 državami dosegla 44. mesto, saj kar polovica Rusov prišlekom ni naklonjena. »V primerjavi z letom 2005 je Rusija postala bolj strpna, na svetovni ravni pa se je odnos do priseljencev poslabšal,« je izsledke raziskave predstavil Andrej Milehin iz Mednarodne organizacije WIN/Gallup. Ta je razkrila tudi, da migraciji po novem niso naklonjene niti Združene države Amerike, Avstralija in Nizozemska. Kar zadeva religijo, so priseljevanju najmanj naklonjeni pravoslavci in hindujci, najbolj budisti in ateisti, protestanti, muslimani in katoliki pa imajo nevtralen odnos.
V pravoslavni Rusiji so ustanovili celo poseben pravni center, ki bo Rusom pomagal pri reševanju sporov s pripadniki drugih etničnih skupin. »Povečuje se število kriminalnih dejanj proti Rusom, med katerimi so tudi umori. Kriminalci razumejo, da bodo njihove diaspore zanje plačale varščino, kar je postalo že pravilo,« je povedala odvetnica Oksana Mihalkina, ki je tudi avtorica celotnega projekta. Nemara je prav zaradi njenih izjav v rusko dumo že romal predlog zakona, s katerim bi v sredstvih množičnih informacij prepovedali omenjati nacionalnost ljudi. »V medijih lahko vsak dan beremo, da sta dva Čečenca ubila Rusa, da je Armenec napadel Rusa. Zakaj poudarek na nacionalnosti? To draži ljudi in spodbuja medetnične konflikte. Slabih nacionalnosti ni,« je poudaril predlagatelj zakona, nekdanji čečenski minister za zunanje zadeva in zdaj poslanec vladajoče stranke Enotna Rusija Šamsail Saralijev. Sokolov iz ruskega večnacionalnega kluba predlog načelno podpira, hkrati pa poudarja, da se omembi nacionalnosti ni mogoče izogniti v mednacionalnih konfliktih. O predlogu naj bi v dumi glasovali takoj po poletnih počitnicah.