Od finančne krize leta 1998 je Rusija dosegala povprečno sedemodstotno gospodarsko rast, ki jo gre pripisati predvsem petrodolarjem. Največja država na svetu je največja svetovna izvoznica zemeljskega plina, druga največja izvoznica nafte in tretja največja izvoznica železa in aluminija.
Zaradi odvisnosti od izvoza surovin je zelo občutljiva na nihanje cen surovin na svetovnih trgih, zato jo je pred tremi leti zelo prizadela globalna gospodarska kriza. Da bi to odvisnost zmanjšali in zagnali razvoj visokotehnološkega sektorja, je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev začel ambiciozen program modernizacije, ki pa še ni pokazal otipljivih rezultatov. Modernizacija je tudi ena predvolilnih obljub novoizvoljenega predsednika Vladimirja Putina.
Rusko gospodarstvo je postalo eno največjih žrtev globalne gospodarske krize v letih 2008 in 2009, kar gre pripisati padcu cen nafte, usahnili pa so tudi tuji krediti, od katerih so odvisne tako ruske banke kot podjetja. Ruska centralna banka je porabila kar tretjino od 600 milijard dolarjev tujih rezerv, da je upočasnila devalvacijo rublja, kar 200 milijard dolarjev pa je namenila za povečanje likvidnosti v bančnem sektorju in pomoč ruskim podjetjem, ki niso zmogla bremena odplačila tujih dolgov.
Banka Moskve, ki je peta največja ruska banka, je junija 2011 dobila največjo denarno injekcijo v zgodovini države – 14 milijard dolarjev, velikodušno pa so pomagali tudi oligarhom. Zaradi krize se je prepad med revnimi in bogatimi le še poglobil. Ruski milijarderji so leta 2010 zaslužili 30 odstotkov več kot leta 2009, njihovo število pa se je povečalo z 62 na 101. Dvesto najbogatejših Rusov razpolaga z 499 milijardami dolarjev, na drugi strani pa večina prebivalstva (53,2 odstotka) prejema mesečne dohodke, ki niso višji od 500 dolarjev. Revščina se je lani povečala za 15 odstotkov.
Recesija je dosegla dno v sredini leta 2009, v prvi četrtini 2010 pa je Rusija že dosegla gospodarsko rast, ki se je lani nadaljevala. Podpirale so jo visoke cene nafte, ki bi lahko tudi v prihodnje pomagale k zmanjševanju proračunskega primanjkljaja, ki je posledica nevšečnosti iz kriznih časov. Na drugi strani utegneta pozitivne učinke zmanjšati inflacija in povečani proračunski izdatki. Drugi dolgoročni izzivi ruskega gospodarstva so še krčenje delovne sile, visoka stopnja korupcije, težave pri pridobivanju kapitala za manjša neenergetska podjetja in zastarela infrastruktura, ki potrebuje naložbe. K izboljšanju naložbene klime naj bi veliko prispeval lanski vstop Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo, na drugi strani pa veliko grožnjo predstavljajo politična tveganja zaradi opozicijskega protestnega vala, ki je državo zajel po parlamentarnih volitvah decembra lani.
Napovedi za leto 2012
»V Rusiji se je avgusta lani začel drugi val krize, ki se bo nadaljeval leta 2012. Razlika med sedanjimi razmerami in tistimi pred tremi leti je, da smo takrat doživeli hitri padec, vendar smo se tudi hitro pobrali, zdaj pa gre za počasno padanje, ki mu bo sledila dolgotrajna bolezen,« je pesimističen Igor Nikolajev iz podjetja za revizijo in svetovanje PBK.
Kar 40 odstotkov ruskih državnih prihodkov je naftnega in plinskega izvora in v zadnjih letih je odvisnost ruskega proračuna od energetskega sektorja znašala od 37 do 47 odstotkov. Strokovnjaki predvidevajo, da bo državni proračun leta 2012 mogoče uravnotežiti samo v primeru, če bo cena nafte znašala najmanj 100 dolarjev za sod, gospodarska rast pa bo mogoča le, če cena ne bo padla pod 110 dolarjev.
Precej bolj konservativni so pri bonitetni agenciji Fitch, kjer uravnotežen proračun povezujejo s cenami nafte v višini najmanj 117 dolarjev za sod. Pri tem ne gre pozabiti na Putinove predvolilne obljube o povečanju proračuna za vojsko, zdravstvo in plače v državnih ustanovah, kar bo državno blagajno po ocenah Fitcha stalo 160 milijard dolarjev oziroma osem odstotkov BDP.
Vrnitev Vladimirja Putina v Kremelj ni navdušila niti ruskih borz niti bonitetnih agencij. V začetku minulega tedna so ruski borzni indeksi kljub živahnemu trgovanju precej izgubili, tudi rubelj je začel izgubljati vrednost proti evru in dolarju, kar analitiki povezujejo z napovedmi padanja kitajskega gospodarstva leta 2012, strah pred zlomom Grčije in predvolilnim obdobjem v Združenih državah Amerike.
Po podatkih ruskega finančnega ministrstva je proračunski primanjkljaj v prvih dveh mesecih letošnjega leta dosegel 4,2 milijarde dolarjev, to je 1,5 odstotka BDP. Nobena skrivnost ni, da je ruski proračun v celoti odvisen od cene nafte, kar je glavni princip tako imenovane putinomike. Namestnica ministra za finance Tatjana Nesterenko je za februar napovedala, »najnižjo količino petrodolarjev v zadnjih sedmih letih«, zato strokovnjaki za leto 2012 napovedujejo upočasnjeno rast BDP.
Po podatkih državnega statističnega urada Rostat, je Rusija lani doživela najvišjo gospodarsko rast v skupini G8, ki pa je bila še vedno za polovico nižja kot v predkriznih časih.
V okviru kluba gospodarstev v vzponu BRIK je Rusija zasedla komaj tretje mesto; kitajsko gospodarstvo je doživelo 9,2-odstotno rast, indijski BDP je zrasel za 7,4 odstotka. Če upoštevamo optimistične napovedi, bo rusko gospodarstvo letos doživelo 3,9-odstotno rast, to je 0,5 odstotkov manj kot lani.