Moskva – V Jekaterinburgu na Uralu se je končal vrh med Evropsko unijo in Rusijo. Zaradi plinskih nesoglasij in Sirije je ostalo pri vljudnostni izmenjavi mnenj. »Naši odnosi z EU so najslabši v posovjetski zgodovini,« je bila pred zasedanjem pesimistična Maša Lipman z moskovske ustanove Carnegie. Evropsko-ruske odnose je zastrupila kriza v Siriji. Ruski predsednik Vladimir Putin je na skupni tiskovni konferenci s predsednikom evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem in predsednikom evropske komisije Joséjem Manuelom Barrosom dejal, da Rusija sicer še ni izpolnila obveznosti iz pogodbe o dobavi naprednih raketnih sistemov S-300 sirskemu režimu, in dodal, da so omenjene pogodbe povsem zakonite. Ostro je kritiziral odločitev Unije o preklicu embarga na prodajo orožja Siriji. »Ne bom skrival, da smo bili razočarani nad odločitvijo. Poskusi vplivati na situacijo s silo in vojaškim posredovanjem so obsojeni na propad,« je poudaril Putin.

»Kar zadeva Sirijo, pozdravljamo odločitev o ženevski konferenci. Mednarodna skupnost mora prevzeti odgovornost za humanitarno tragedijo, ki vpliva na varnost v regiji in širše,« je poskušal Rompuy zgladiti nesoglasja. Nič manj pereče ni vprašanje ruskega plinskega monopolista Gazproma, ki dobavlja Evropi kar tretjino plina, zaradi česar je več let narekoval cenovno politiko. Unija je septembra sprožila preiskavo o Gazpromovi cenovni politiki, kar je Putinov zunanjepolitični svetovalec Jurij Ušakov označil za diskriminatorno dejanje.

Srečanje je bilo obsojeno na neuspeh že, ko je visoka predstavnica za zunanjo politiko Catherine Ashton napovedala, da bodo načeli vprašanje pritiskov na ruske nevladne organizacije in da bo tudi Bruselj načel vprašanje seznama Magnickega, s katerim so ZDA uvedle sankcije proti domnevnim ruskim kršiteljem človekovih pravic. Tako je skupina 48 evropskih poslancev ob koncu zasedanja v Jekaterinburgu na EU naslovila prošnjo, naj uvede sankcije proti omadeževanim ruskim uradnikom.

Polona Frelih

𝕏   Facebook   Telegram   Viber