Moskva – Po šestih letih je bilo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu vendarle izvedeno prvo zaslišanje strank v procesu, v katerem 55.000 nekdanjih delničarjev ruske naftne družbe Jukos toži rusko vlado zaradi nezakonite razlastitve. Tožniki, ki jih zastopa skupina odvetnikov pod vodstvom Piersa Gardnerja, od ruske vlade terjajo odškodnino v višini kar 98 milijard dolarjev. Gre za največji znesek, o katerem je strasbourško sodišče odločalo v svoji šestdesetletni zgodovini.
Od naše dopisnice
Zaslišanje je trajalo več kot štiri ure, v tem času so svoje argumente predstavljali predvsem zastopniki Jukosa. Poudarili so, da je Jukos vedno plačeval davke v skladu z veljavno rusko zakonodajo. »Nobene skrivnosti ni, ničesar nismo skrivali in nič ni bilo narobe z našim poslovanjem,« je zatrdil Gardner. Ruski odvetniki so sodišču predlagali, naj tožbo zavrže, saj je evropska sodna instanca namenjena le varstvu pravic posameznika, ne pa tudi gospodarskih družb, vendar jim sodniki niso ugodili.
Ruska vlada je lastnike in vodstvo Jukosa obtožila davčne utaje, zaradi domnevnih dolgov pa je podjetje pozneje likvidirala in premoženje prodala na dražbah, na katerih je levji delež pokupila danes največja ruska naftna družba v državni lasti Rosneft. Delničarji Rusiji še očitajo, da je bil Jukosov bankrot politično motiviran, saj je Mihail Hodorkovski, solastnik in direktor podjetja ter nekdaj najbogatejši Rus, predstavljal močnega političnega tekmeca takratnemu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Tako Hodorkovski kot njegov tesni sodelavec Platon Lebedev trenutno prestajata osemletno zaporno kazen zaradi poneverbe in utaje davkov. Natanko pred letom dni se je v Moskvi proti dvojici začelo še drugo sojenje, ki jima utegne prinesti še dodatnih 22 let in pol zapora.
Rusija se je sojenju doslej izogibala z zavlačevanjem in procesnimi ugovori. Zaslišanje bi moralo biti že novembra lani, ko je Rusija zamenjala svojega dotedanjega sodnika Valerija Musina, novi sodnik Andrej Bušev pa je potreboval čas za proučitev gradiva. Naslednji, januarski narok je odpadel, ker so bili ruski predstavniki znova zadržani.
Rusija je strasbourško sodišče že nekajkrat obtožila pristranskosti, februarja pa je rusko ustavno sodišče odločilo, da mora država spoštovati njegove odločitve, in zahtevalo takojšnje sprejetje zakonodaje, ki bi omogočila hitrejše izvrševanje sodb. Še več, Rusija je kot zadnja članica Sveta Evrope ratificirala tudi 14. protokol k evropski konvenciji o človekovih pravicah, kar bo sodišču v Strasbourgu omogočilo reforme, ki naj bi privedle do učinkovitejšega dela.