Moskva – »Na mizo smo položili nekaj novih predlogov. Če gre Rusiji res za sodelovanje in ne za konfrontacijo, potem bi morali v njih najti odgovore na skrbi. Bomo videl,« se je na javno ponižanje v Moskvi, kjer je morala na ruskega predsednika Vladimirja Putina čakati kar 40 minut, odzvala ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice. Odločno je zavrnila ruske zahteve po zamrznitvi ameriških načrtov za postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, v pogovoru za ameriško televizijsko postajo ABC pa je izrazila tudi zaskrbljenost nad vse večjim ruskim vojaškim proračunom.
Od naše dopisnice
»Naši odnosi niso več sovražni, zato iskreno upam, da bodo v skladu s tem tudi ruske vojaške aktivnosti in njihov vojaški proračun,« je po hladni moskovski izkušnji izjavila Riceova. Pozvala je k transparentnosti ruskih vojaških načrtov, Rusiji pa je očitala tudi nedavne prelete vojaških lovcev tupoljev, ki jih je v zadnjem času vse pogosteje opaziti na območjih, kjer jih ni bilo že vse od časov hladne vojne.
Da bi se vrnilo ozračje iz tistih časov, skuša preprečiti tudi študija, ki sta jo Riceova in ameriški obrambni minister Robert Gates konec tedna predala ruski strani. V njej je podrobno analizirana iranska jedrska grožnja, ki je Rusija ne sprejema in Iranu – za katerega Združene države in Evropska unija zahtevajo poostrene sankcije – še naprej prodaja orožje. Ekspertiza po mnenju Združenih držav prepričljivo odgovarja tudi na ruske bojazni o tem, da je protiraketni ščit uperjen proti njim.
Toda tudi ta novi dokument ruskega nasprotovanja najverjetneje ne bo omehčal. »Pripravljeni bomo storiti kar bo potrebno, da bomo nevtralizirali grožnjo,« je namreč ruski zunanji minister Sergej Lavrov izjavil potem, ko so Združene države dale vedeti, da se ščitu ne bodo odpovedale. Rusija je delno že razkrila tudi svoje protiorožje in sicer umik iz nekaterih pomembnih dogovorov iz obdobja hladne vojne.
Eden takih je sporazum o konvencionalnih silah v Evropi, na katerega je ruski predsednik Vladimir Putin julija že podpisal moratorij, ki bo v veljavo stopil 12. decembra. Sporazum predvideva uničenje 60 tisoč tankov, vojaških vozil, letal in helikopterjev ter zmanjšanje števila pripadnikov oboroženih sil s skoraj šestih milijonov na manj kot tri. Zveza Nato in nekdanji Varšavski pakt sta ga podpisali leta 1990 in ga zaradi spremenjenih razmer na stari celini čez devet let dopolnila. Dogovor iz leta 1999 pravzaprav sploh nikoli ni zaživel, saj ga države Nata zaradi ruske vojaške navzočnosti v moldavski Pridnestrski republiki in gruzijski Abhaziji in Južni Osetiji nočejo ratificirati. Zdaj Rusija vztraja, da bo izvajanje sporazuma zamrznila, dokler tega ne storijo tudi drugi.
Z argumentom, da ga morajo podpisati tudi drugi, je zdaj Rusija zagrozila tudi z umikom iz sporazuma o uničenju kopenskih raket, nosilk jedrskih konic, srednjega in kratkega dosega (INT, Intermediate Range Nuclear Forces Treaty), ki sta ga leta 1987 sklenila nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan in nekdanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. V skladu z njim sta Moskva in Washington do leta 1991 uničila vsak po 2692 kosov jedrskega orožja kratkega in srednjega dosega in zdaj s tovrstnim orožjem sploh ne razpolagata več. Gre za sploh prvi dogovor o skrčenju obsega jedrske oborožitve med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, zato je rusko grožnjo težko razumeti drugače kot napoved nove oboroževalne tekme. Na srečo je zdaj tudi to vprašanje vključeno med teme, o katerih se bosta ruska in ameriška stran pogovarjali na novem vrhunskem srečanju, ki bo čez pol leta potekalo v Washingtonu. O tem, predvsem pa o čedalje bolj napetih odnosih med Moskvo in Washingtonom, se bo ruski predsednik Vladimir Putin že danes pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel.