Moskva – Makšarip Aušev je bil eden najvidnejših inguških borcev za človekove pravice, v njegovi lasti pa je bila tudi opozicijska spletna stran Ingušetija.org. Urejal jo je vse od smrti Mogameda Jevlojeva, ki je bil ubit v policijskem priporu, okoliščine njegove smrti pa še vedno niso pojasnjene. Oba sta bila ostra kritika nekdanjega inguškega predsednika Murata Zjazikova, agenta KGB in izbranca nekdanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Obtoževala sta ga množičnega kratenja človekovih pravic pod krinko boja proti terorizmu. Ruske oblasti so Zjazikova spomladi odstavile s položaja, na njegovo mesto pa imenovale Junusbeka Jevkurova, ki je napovedal konec spornih metod. Predsednik, ki je bil junija tudi sam tarča atentata, ne izključuje, da so v zadnji umor vpletene inguške varnostne službe.
Od naše dopisnice
Umor 43-letnega Auševa je še en dokaz, da se Severni Kavkaz pogreza v čedalje hujše nasilje. Najhuje je v najmanjši Ingušetiji, kjer so lokalne varnostne službe in pripadniki ruske tajne službe FSB že zdavnaj ušli nadzoru. Kaos je tolikšen, da je to območje že nekaj časa zaprto za novinarje. Zadnji obisk je bil mogoč spomladi, ko je za Delo spregovoril tudi v nedeljo ubiti borec za človekove pravice. Pravkar se je bil vrnil iz zapora, kjer je zaradi organizacije opozicijskih demonstracij preživel štiri mesece. »Pripadniki ruske obveščevalne službe FSB mi vse od takrat prisluškujejo in sledijo na vsakem koraku, dobil pa sem tudi resne namige, da me bodo ob prvi primerni priložnosti poskušali likvidirati,« je povedal na svojem domu v inguškem glavnem mestu Magasu. Lastnik cvetočega gradbenega podjetja je na množične ugrabitve, v katere so po njegovem vpleteni pripadniki ruske tajne službe FSB in lokalnih varnostnih struktur, začel opozarjati leta 2007, ko je izginil njegov nečak. Po podatkih človekoljubne organizacije Memorial je od leta 2002 v protiterorističnih operacijah izginilo že 162 ljudi.
»Kremelj ni zainteresiran za umiritev razmer, saj je zamenjal samo predsednika, generalni tožilec in direktor FSB, ki sta ugrabljala in ubijala ljudi, pa sta še vedno na položaju. Veliko dokazov imamo proti njima, denimo o koncentracijskih taboriščih v Čečeniji. V enem od njih je bil zaprt tudi moj nečak. Pripovedoval mi je, da so tam ljudi žive razčetverjali. Ponižujejo na vse mogoče načine. Ves svet molči. Tega ne razumem,« je bil kritičen do mednarodne skupnosti. Poleg FSB in lokalnih varnostnih struktur je za kratenje človekovih pravic obtožil tudi enote čečenskega predsednika Ramzana Kadirova.
Da lokalne varnostne službe že ves čas sabotirajo njegovo delo in tako krepijo vrste islamskih upornikov, pravi tudi zdajšnji predsednik Jevkurov: »Razumem, da so v umor lahko vpletene tudi naše varnostne službe. Pogosto uporabljajo banditske metode, kar še ne pomeni, da sem jim jaz tako naročil,« je povedal za radio Eho Moskvi. V ponedeljek je obiskal svojce preminulega in jim zagotovil, da bo preiskavo vzel v svoje roke. V ruskem generalnem tožilstvu povezujejo umor bodisi z njegovo človekoljubno dejavnostjo ali poslovnim konfliktom, ne izključujejo pa niti krvnega maščevanja zaradi ženske, ki ga je v času umora spremljala v avtomobilu.
Pri mednarodni človekoljubni organizaciji Human Rights Watch so prepričani, da bi se moralo ostro odzvati tudi rusko vodstvo, ki za zdaj molči. »Tisti spodaj bodo razumeli samo sporočilo z vrha,« je komentiral direktor ruskega urada Allison Gill. »Dokler o tem, kar se dogaja na Kavkazu, ne bodo začeli govoriti visoki evropski in ameriški predstavniki, ne bo za ta dejanja nihče odgovarjal,« pravi Sarah Mendelson iz washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije.