Ne igrajte (se) z diktatorjem!

Ne igrajte z diktatorjem, je ime kampanje osmih človekoljubnih organizacij iz Češke, Nemčije, Norveške, Slovaške, Švedske in Švice, s katero pozivajo k prestavitvi prvenstva na drugo lokacijo. »Človekoljubna kriza v Belorusiji vse od leta 1991 še ni bila tako huda kot je zdaj,« so Mednarodno hokejsko zvezo opozarjali, »naj ne podpre in podelilil legitimnosti režimu, ki na alarmanten način krati človekove pravice državljanov Belorusije.« Zahtevajo izpustitev vseh političnih zapornikov, moratorij ali odpravo smrtne kazni, ustavitev mučenja in zlorab mirnih protestnikov in zapornikov, ukinitev člena 193.1 kazenskega zakonika, po katerem lahko na dveletno zaporno kazen kadar koli obtožijo člane neregistriranih organizacij, kamor sodijo skoraj vse disidentske skupine, registracijo neodvisnih nevladnih organizacij in demokratičnih političnih strank, konec političnih preganjanj disidentov ter popolno rehabilitacijo tistih, ki so se v nemilosti znašli iz političnih razlogov.

»Zadnji evropski dikator je dobil čast gostiti prestižen športni dogodek. Svet hokeja naj se zamisli, ali je vredno svoj ugled omadeževati zaradi nekritične podpore diktatorju, ki je odgovoren za usmrtitev dveh mladih ljudi, do česar je prišlo po skrajšanem sodnem postopku,« se je pod kampanjo podpisal švedski član evropskega parlamenta Olle Schmidt. Za odvzem prvenstva se je zavzel tudi prvi beloruski predsednik Stanislav Šuškevič: »Naša država se zaradi tekmovanja ne bo odprla v svet, dejstvo pa je, da bi naš najboljši hokejist med politiki, voditelj Belorusije Aleksander Lukašenko, v primeru odvzema tekmovanja, zelo veliko izgubil. Nič lepšega ne bi bilo, kot pripraviti prvenstvo v Belorusiji, vendar bo žal pri takšnem režimu to vplivalo prej negativno kot pa pozitivno.«

Evropski parlament je že v lanski resoluciji izrazil prepričanje, da pomembni športni dogodki ne bi smeli potekati v državah, kjer imajo politične zapornike.» Evropska unija bi morala do tega vprašanja imeti ničelno toleranco,« je poudaril predsednik Jerzy Buzek. V marčevski resoluciji so evropski parlamentarci obsodili »slabšanje človekoljubne situacije in osnovnih svoboščin v Belorusiji, pomanjkanje demokratičnih in ekonomskih reform ter represije proti nasprotnikom režima,« zato so nacionalne hokejske zveze ter posamezne članice EU pozvali, naj na Mednarodno hokejsko zvezo pošljejo apel o odvzemu tekmovanja Belorusiji, na kar so se odzvali le redki, med katerimi seveda ni bilo Slovenije.

Po zadnji javnomnenjski raziskavi beloruskega Centra za evropsko transformacijo pozive k odvzemu svetovnega prvenstva v hokeju podpira samo 13,3 odstotka Belorusov, kar 46 odstotkov pa jim nasprotuje. »Šport nam omogoča, da spoznamo svojo okolico in drug drugega. Celo v stari Grčiji so med olimpijskimi igrami prekinili vojne. Zavedali so se, da vojne in voditelji prihajajo in odhajajo, ljudje pa bodo vedno ostali med seboj povezani,« je skupina Belorusov poudarila v nasprotni peticiji. Prisluhnil jim je tudi predsednik Mednarodne hokejske zveze, Švicar Rene Fasel, ki je na tem položaju že od leta 2004, kar pomeni, da je na oblasti ravno toliko časa kot Lukašenko. »Naše mnenje je, da naloga športnih organizacij in športnikov ni, da se obnašajo kot politiki. Ne smemo postati lutke v rokah politikov in aktivistov,« je poudaril »večni funkcionar«, ki je iz rokava potegnil tudi stari argument, »da bo prvenstvo prispevalo k bolj odprtim razmeram v Belorusiji, »s katerim so se že ukrajinske oblasti odzvale na pozive k bojkotu evropskega nogometnega prvenstva.

V Minsku so priprave na hokejsko ekstravaganco že v polnem teku. Areno Minsk, ki lahko sprejme do 15 tisoč gledalcev, so odprli že pred dvema letoma, za njeno izgradnjo pa so porabili kar 275 milijonov dolarjev, naslednje leto pa naj bi bila dokončana tudi arena Čižovka s kapaciteto nekaj manj kot 10 tisoč gledalcev. Za izboljšanje hotelske infrastrukture bodo porabili 1,5 milijardi evrov in do zdaj so zgradili že 18 hotelov, v izdelavi pa jih je še dodatnih 20, med njimi tudi 100 milijonov evrov vredni hotelski kompleks Kempinski, ki ga gradi slovenski Riko ter cenovno precej ugodnejši študentski hostel, ki bo sposoben prenočiti 7 tisoč navijačev.

354 milijonov evrov bodo namenili za izgradnjo petih novih cestnih križišč, več kot 59 milijonov evrov pa za izgradnjo sedmih novih postaj podzemske železnice. V zadnjih treh letih je Minsk že dobil tudi 143 novih restavracij ter 18 kazinojev. »Za organizacijo tekmovanja in promocijo bomo namenili 12 milijonov evrov, od tega pa bodo sponzorji namenili samo 20 odstotkov sredstev. Vloženi denar bomo dobili povrnjen s oglaševanjem in prodajo vstopnic in spominkov,« je optimističen predsednik Beloruske hokejske zveze Jaroslav Zavgorodni. Drugi opozarjajo, da gre za daleč prevelik zalogaj za državo v globoki gospodarski krizi, kjer povprečna mesečna plača znaša 400 evrov.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber