Nenadni preporod ruske komunistične partije

Po zadnji javnomnenjski raziskavi neodvisne ustanove Levada bodo sedemodstotni prag, ki odpira vrata parlamenta, dosegle vse štiri parlamentarne stranke. Vladajoči Enotni Rusiji, ki je imela doslej v dumi ustavno večino, so namerili samo 53-odstotno podporo. Drugo mesto naj bi zasedla komunistična partija, ki ji napovedujejo 20-odstotno podporo, kar je precej več kot pred štirimi leti, ko jo je podprlo 12 odstotkov volivcev.

Komunistična partija Ruske federacije, ki so jo po neuspelem prevratu leta 1991 prepovedali, leta 1993 pa je znova zaživela, ob 20. obletnici razpada Sovjetske zveze doživlja preporod. »V našo stranko je v zadnjem letu vstopilo 30.000 mladih ljudi. Naši volivci so ljudje, ki berejo, mislijo in delajo.

Gre za male in srednje podjetnike ter inovatorje, ki razumejo, da smo se znašli na koncu poti in da dobivamo udarce z vseh strani,« je bil v enem zadnjih predvolilnih intervjujev optimističen predsednik stranke Genadij Zjuganov. Stranko je že šestkrat popeljal na parlamentarne volitve, 4. marca prihodnje leto pa bo že četrtič kandidiral za predsednika. Zasluge za naraščanje priljubljenosti pripisuje »pomladitvi« v strankarskih vrstah, analitiki pa sodijo, da je to predvsem posledica naveličanosti z Enotno Rusijo, ki v dumi kraljuje že od leta 2003.

»Razmere v naši državi so precej slabše kot pred volitvami leta 2007. Gospodarska kriza je vplivala tudi na Rusijo,« je Aleksej Graždankin iz Levade utemeljil padanje podpore Enotni Rusiji, ki jo pripisuje tudi dogovoru o zamenjavi vlog v vladajočem tandemu, kar je Ruse dodobra razburilo. »Tandem je ljudi štiri leta vlekel za nos z napovedmi, da se bosta oba pomerila na predsedniških volitvah. Izkazalo se je, da sta se o vsem že zdavnaj dogovorila. Naših državljanov ne bi smeli obravnavati tako,« je bil ogorčen Zjuganov, ki je moral na predsedniških volitvah leta 1996 priznati premoč Borisu Jelcinu, kar nekateri še danes pripisujejo volilni goljufiji.

Komunisti pred volilno zaroto svarijo tudi zdaj, še toliko glasneje pa po včerajšnji obsodbi edine ruske neodvisne ustanove za opazovanje volitev Golos, ki so jo spoznali za krivo kršitve volilne zakonodaje. Zdaj je negotovo celo to, ali bodo njihovi opazovalci sploh lahko sodelovali na volitvah. Zjuganov v primeru volilnih kršitev obljublja »še hujši upor kakor v Egiptu,« v intervjuju za Vedomosti pa megalomansko napoveduje, da je njihov cilj od 60 do 70 odstotkov glasov: »Leta 1917 nihče ni verjel, da se bo zgodila oktobrska revolucija. Tudi glede volilnega izida ni treba prezgodaj sklepati.«

Ob obletnici oktobrske revolucije 7. novembra je pred Leninovim mavzolejem v središču Moskve mogoče srečati najbolj zveste volivce komunistov, ki tam mahajo z rdečimi zastavami s srpom in kladivom in polagajo nageljne. Igranje na karto sovjetske nostalgije se obrestuje predvsem pri starejši generaciji. »Imam borno pokojnino. Nekoč so bile spodobne. V starih časih nismo izgubljali svojih vesoljskih satelitov, zdaj pa je to prej pravilo kot izjema,« je 73-letna upokojenka Galina Sergejevna spomnila na nedavno neuspešno izstrelitev vesoljske sonde Fobos-Grunt.

Papirnati tiger ruske opozicije

Retorika komunistične partije je polna obsodb špekulativnega liberalnega kapitalizma in korupcije, ki razjeda kapitalistične družbe. Na osrednjem predvolilnem plakatu, na katerem Zjuganov nastopa s stisnjeno pestjo, piše: »Poskrbel bom, da nam bodo vrnili ukradeno«. Komunisti so v predvolilnem programu obljubljali nacionalizacijo naravnih bogastev in glavnih industrijskih panog ter brezplačno zdravstvo in izobraževanje, kakršno so imeli v Sovjetski zvezi. Finančno politiko bi oprli na skupino državnih bank, kar zadeva fiskalno politiko, pa se zavzemajo za uvedbo progresivne davčne stopnje. »Komunisti bodo imeli velike težave pri izpolnjevanju obljub,« je skeptičen Graždankin.

Kljub zagotavljanju, da so se prilagodili izzivom 21. stoletja in spoštujejo demokracijo, človekove pravice in svobodo govora, veliko Rusov v njih ne vidi drugega kot naslednike Komunistične partije Sovjetske zveze. »Nikoli ne bi glasovala za komuniste, saj si ne želim spet videti dolgih vrst pred trgovinami,« se je proti njim izrekla mlada Moskovčanka Ljudmila. Da niso še bolj priljubljeni, se lahko po mnenju profesorja politologije na Evropski univerzi v Sankt Peterburgu Vladimirja Gelmana zahvalijo predvsem svoji okostenelosti. »Izkušnje iz številnih vzhodnoevropskih držav kažejo, da se je nekdanjim vladajočim komunističnim partijam uspelo preobraziti v pomembne komponente postkomunističnih demokracij samo, če so se dovolj hitro reorganizirale. Ruski komunisti so svojo priložnost zamudili leta 1990,« jih kritizira v članku z naslovom Ruski komunisti: papirnati tigri opozicije.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber