Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je ostro obsodil kontroverzno zakonodajo o enkratni obdavčitvi depozitov v ciprskih bankah, namestnik finančnega ministra Sergej Šatalov pa je razburjenje poskušal umiriti z »insajderskimi informacijami«.
Šalatov je poskušal umiriti razburjene ruske vlagatelje, saj naj bi se Ciper še vedno boril za kompromis, po katerem bi desetodstotni davek uvedli samo na obresti od sredstev, naloženih v ciprskih bankah. Po oceni mednarodne bonitetne agencije Moody je v ciprskih bankah naloženih za 70 milijard evrov depozitov, od tega pa kar 23 milijard pripada ruskim varčevalcem in korporacijam, ki bi v primeru sprejetja zakonodaje o njihovi enkratni obdavčitvi izgubili kar dve milijardi evrov. Zaradi strahu pred zaostrovanjem dolžniške krize v evroobmočju se je trgovalni dan na moskovski borzi v ponedeljek začel s padcem ruskega rublja in delnic, zato se je na svojem prvem jutranjem srečanju z ekonomskimi svetovalci kontroverznemu davku na bančne depozite posvetil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. »Če bo odločitev sprejeta, bo to nepravičen, neprofesionalen in nevaren precedens,« je njegovo sporočilo do novinarjev prenesel njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Ruski premier Dmitrij Medvedjev pa se je odzval z besedami, »da je treba naravnost povedati, da je predlog preprosto videti kot zaplemba tujega premoženja«.
Ciper in zaupanje
»Zapravljeno bo zaupanje v Ciper kot otok, na katerem je varno hraniti svoje prihranke. Zdaj je povsem jasno, da Evropejci svojega denarja ne hranijo v ciprskih bankah, zato bo evropska pomoč padla na pleča Ciprčanov in Rusov, ki ga imajo,« je bil kritičen direktor združenja regionalnih bank Rusije in dumski poslanec Anatolij Aksakov. Evropsko pomoč v višini deset milijard evrov, kar je pol manj, kot znašajo ruski depoziti, so večkrat odložili predvsem zaradi bojazni, da Ciper ni samo davčna oaza, ampak tudi pralnica umazanega ruskega denarja. Tudi zato, ker je Ciper največji tuji investitor v Rusiji, denar pa je večinoma ruskega izvora.
Rusija je za spopad s krizo Cipru že namenila posojilo v višini 2,5 milijarde evrov, Evropska unija pa zdaj pričakuje, da ga bodo podaljšali za pet let (do leta 2021) in tudi sicer olajšali pogoje vračanja. V zvezi s tem bi moral včeraj v Moskvo pripotovati ciprski finančni minister Michael Sarris, a je obisk prestavil na sredo. Ruski naložbeniki se menda zanimajo tudi za nakup večinskega deleža v Cyprus Popular Bank in za povečanje deleža v Bank of Cyprus, ki sta največji ciprski banki.
Enostranska odločitev
»Z državami Evropske unije in Ciprom smo se dogovorili, da se bomo o pomoči dogovarjali skupaj. Evroskupina je zdaj sama sprejela ukrep o enkratnem davku na depozite. Pri tej odločitvi nismo sodelovali, pa čeprav od nas pričakujejo, da bomo Cipru prestrukturirali svoje posojilo. Zaradi enostranske odločitve bomo premislili o nadaljnjem sodelovanju pri pomoči Cipru,« je bil oster minister za finance Anton Siluanov.
Ruski strokovnjaki varčevalcem svetujejo, naj se ob morebitnem sprejetju zakonodaje o obdavčitvi depozitov zaradi spreminjanja pogojev svojih hranilnih vlog s tožbami obrnejo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, daleč najbolj trezno pa je nastopil namestnik finančnega ministra Sergej Šatalov. Sporočil je, da bo ciprska oblast skorajda zagotovo omehčala svojo odločitev. »Različni viri so nam sporočili, da je v igri tudi desetodstotno obdavčenje obresti od depozitov. Če bo tako, to sploh ni strašno, ampak je celo pravično,« je poudaril, da so evropski pritiski na Ciper preveliki, da bi jih ignorirali, in da je omenjena rešitev vseeno boljša kot tridesetletna zamrznitev bančnih računov v ciprskih bankah, kar je bil eden od prejšnjih predlogov Evropske unije za spopadanje s ciprsko krizo.