Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je v poslovilnem nastopu pred poslanci dume dokazal, da je mojster samopromocije. Pripisal si je zasluge, da je Rusija v zadnjih štirih letih uspešno premagala hudo gospodarsko krizo.
Putin je napovedal, da bo največja država na svetu že sredi njegovega šestletnega predsedniškega mandata postala eno od petih najmočnejših gospodarstev sveta. Ni pozabil spomniti na kaotična 90. leta prejšnjega stoletja, ko je rusko gospodarstvo doživelo popoln zlom in se je Rusija lahko postavila na noge samo zaradi mednarodne pomoči. Scenarij, ki ga nikoli več ne bi smeli dovoliti, je poudaril odhajajoči premier in obljubil gradnjo »novega gospodarstva«, ki bo brez zunanje pomoči sposobno obvladati zunanje pretrese. »Grčija se lahko obrne na Bruselj. Kam se lahko obrnemo mi?« se je zavezal, da bo Rusija ostala samozadostna država, ki je globalno finančno krizo previharila brez večjih prask, zdaj pa celo doživlja skromno gospodarsko rast.
Za to je zaslužen predvsem sklad za »deževno obdobje« oziroma rezervni sklad, ki je bil ustanovljen za primer nižjih cen nafte, ki prinaša kar polovico državnih prihodkov, zaradi česar je od njih močno odvisen tudi ruski proračun. Rezervni sklad, ki je leta 2008 znašal 10 odstotkov BDP, je v kriznih časih zdrknill na komaj tri odstotke BDP in je zdaj vreden 47,3 milijarde evrov. V Rusiji obstaja še nacionalni socialni sklad, ki je pristojen za krpanje primanjkljaja v pokojninski blagajni in je trenutno vreden 68 milijard evrov. Putin se je zavzel za to, da bi del sredstev iz tega sklada vložili v strateške in regionalne projekte, in tako posegel v spor med gospodarskim in finančnim ministrstvom pod vodstvom ministra Antona Siluanova, ki se ne bi dotikal nobenega od skladov. Zavzema se tudi za uvedbo fiskalnega pravila, ki predvideva uravnoteženje proračuna na podlagi 10-letnega povprečja cen nafte. Proti investiranju naftnih prihodkov je spregovoril tudi nekdanji finančni minister Aleksej Kudrin, ki je pred dnevi posvaril, da utegne nova gospodarska kriza pripeljati do spremembe oblasti v Rusiji.
Poziv k enotnosti
Kar zadeva politične razmere, Putin opoziciji ni ponudil novih koncesij. »Država je šla skozi napeto obdobje parlamentarnih in predsedniških volitev. Odmeve povišanih emocij in političnih bitk je še vedno slišati. Logika zrelih demokracij je, da je po volitvah treba združiti moči in se lotiti dela. Imamo eno Rusijo in njen moderni napredek mora postati cilj, ki bo združil vse politične sile v državi,« je nasprotnike pozval, naj zakopljejo bojno sekiro. Poslancev opozicijske Pravične Rusije ni prepričal in zasedanje so protestno zapustili. »Nismo bili zadovoljni s Putinovim odgovorom,« je predsednik stranke Sergej Mironov pojasnil vzrok za odhod.
Razjezil jih je Putinov odgovor glede županskih volitev v mestu Astrahan, o katerih Pravična Rusija trdi, da so bile ponarejene v škodo njihovega kandidata Olega Šeina, ki zato že skoraj mesec dni gladovno stavka. »Če prav razumem, je Šein začel gladovno stavko, še vedno pa se ni obrnil na sodišče. Zakaj gladovno stavkati, če ni izkoristil vseh pravnih možnosti?« je Putin postavil retorično vprašanje, na katero je stavkajoči ponudil odgovor na svojem blogu.
Pojasnil je, da je tožba nesmiselna brez posnetkov spletnih kamer, za kar je osrednja volilna komisija potrebovala kar tri tedne. Zapisal je še, da se bo na sodišče obrnil še danes. V znamenje solidarnosti s Šeinom je gladovno stavko začel tudi voditelj Leve fronte Sergej Udalcov, ki so ga včeraj skupaj s še petimi somišljeniki priprli v bližini poslopja dume, kjer so pred Putinovim govorom poskušali pripraviti protestni shod.
Številnim poslancem ni bila po godu niti Putinova obramba vladne namere, da izda dovoljenje za postavitev logistične baze zveze Nato v mestu Uljanovsk na reki Volgi, kar je že sprožilo proteste lokalne skupnosti in komunistov. »V našem državnem interesu je pomagati pri ohranjanju stabilnosti v Afganistanu,« je poudaril, da je bolj smiselno prižgati zeleno luč za prevoz Natovih enot in opreme čez ozemlje Rusije, kakor da bi morali sami sodelovati v vojaških operacijah. Dodal je še, da je govor o prvi logistični bazi in ne vojaškem oporišču zveze Nato na ozemlju Rusije.