Moskva – Skoraj 16-milijonski Kazahstan, ki je za Rusijo druga geografsko največja država na postsovjetskem prostoru in velja celo za najbolj demokratično državo Srednje Azije, se je znašel pod plazom kritik mednarodne skupnosti. Spodbudila ga je petkova odločitev parlamenta, s katero so soglasno podprli referendum o avtomatičnem desetletnem podaljšanju mandata dolgoletnega predsednika Nursultana Nazarbajeva.
Od naše dopisnice
Odločitev je še toliko bolj nepričakovana, ker jo je parlament sprejel takoj po kazahstanskem predsedovanju Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), s katerim se lahko pohvalijo kot prva država, ki je nastala iz nekdanje Sovjetske zveze.
Referendum o podaljšanju mandata Nazarbajeva, ki državi vlada že od razpada Sovjetske zveze leta 1991, so podprli vsi poslanci zgornjega in spodnjega doma parlamenta: 44 senatorjev in 106 poslancev spodnjega doma parlamenta. »Prepričani smo, da lahko samo z vašo pomočjo nadaljujemo uspešno prihodnost naše države,« je bilo pred glasovanjem mogoče slišati v parlamentu.
Pred tem je referendum dobil zeleno luč osrednje volilne komisije, z javno peticijo pa ga je podprlo tudi kar pet milijonov državljanov. »Če bi parlament glasoval proti pobudi, potem bi ravnal v nasprotju z voljo naroda,« je komentiral predsednikov politični svetovalec Jermukamet Jertisbajev. Razkril je, da se je predsednik znašel v precejšnji zadregi. »Zelo sem razburjen, saj je parlament predsednika dobesedno prisilil v referendum. Njegovo stališče je, da si želi iti na volitve,« je poudaril Jertisbajev. Pred tem je parlament že potrdil spremembe ustave, ki 70-letnemu Nazarbajevu omogočajo, da se lahko na volitvah poteguje za neomejeno število predsedniških mandatov.
Z referendumom, ki naj bi ga pripravili med 17. januarjem in 17. marcem, bodo odpravili predsedniške volitve leta 2012 in 2017, kar pomeni, da bo Nazarbajev na oblasti avtomatično ostal do svojega 80-leta. Čeprav je Nazarbajev pred tem sicer vložil veto na poziv za pripravo referenduma, takšne pravice nima v primeru, da spremembe podpre štiri petine poslancev. »Možnost predsedniškega veta so na podoben način zaobšli marca 2010, ko so Nazarbajevu podelili naslov vodja naroda,« pojasnjuje Stanislav Pritčin, strokovnja za Centralno Azijo na Moskovski državni univerzi.
Sporočilo mednarodne skupnosti je jasno – gre za korak nazaj pri uveljavljenju demokracije, kar so prvi izjavili v Združenih državah Amerike. »Odločitev v tej smeri je v nasprotju s kazahstanskimi zavezami o demokraciji in dobrem vodenju,« so jim sledili v Evropski uniji. Kazahstan so pozvali, naj si še naprej prizadeva »za svobodne in poštene volitve, ki so v skladu z zavezami Ovseja, pri čemer je posebno odgovoren prav parlament.« Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert je povedal, da je desetletno podaljšanje predsedniškega mandata v nasprotju z načeli demokracije in dobrega vodenja. Podobno sporočilo pa so izdali tudi na sedežu Ovseja na Dunaju, saj je direktor Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice Janez Lenarčič prepričan, da bi avtomatično podaljšanje predsedniškega mandata pomenilo kršenje listine Združenih narodov o človekovih pravicah ter Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah.
Med svojo vladavino je Nazarbajevu uspelo ohranjati dobre odnose tako z Brusljem kot z Washingtonom in Moskvo. V državo, kjer so v zadnjem desetletju odkrili ogromno naftno polje Tengiz in ima največja nahajališča urana na svetu, pa mu je uspel pripeljati kar 150 milijard dolarjev tujih investicij, zaradi česar je Kazahstan najhitreje rastoče gospodarstvo Srednje Azije. Poleg tega se etnično precej raznovrstna država v nasprotju s sosedami ne spopada z napetostmi, kar je še en razlog, da Nazarbajev v domovini v resnici uživa precej veliko podporo. Da je opozicija kljub temu stisnjena v kot, dokazujejo tudi protesti z naslovom Pogreb demokracije, s katerimi so pred sedežem vladajoče stranke Nur-Otan obsodili odločitev o referendumu. Več protestnikov je končalo za zapahi.
Polona Frelih