Moskva – Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem je nekakšen lakmusov papir slovensko-ruskih odnosov. Ti v zadnjem času naravnost cvetijo. Vendar je včerajšnji slavnostni govornik premier Janez Janša pred petimi leti poskrbel za doslej največji diplomatski spodrsljaj.
V zadnjem trenutku je odpovedal udeležbo na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, kjer je imel že potrjeno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Če je zamera obstajala, je bila zagotovo pozabljena maja letos, ko je Janša s predsednikom uprave Gazproma Aleksejem Millerjem podpisal sporazum o trasi Južnega toka do italijanskega plinskega terminala v Trevisu.
Gre za rezervni načrt, saj bi se po prvotnih načrtih plinovod moral končati v avstrijskem plinskem terminalu Baumgarten, a se je Avstrija iz projekta umaknila. »EU promovira plinovod Nabucco, zato za spodkopavanje ruskih načrtov uporablja kar se da politične moči. Avstrija je izstopila pod pritiski Bruslja, kar so utemeljili s slabim stanjem energetskih odnosov med Evropsko unijo in Moskvo ter tveganji, povezanimi z dostopom Gazproma do strateškega Baumgartna,« v komentarju z naslovom Geopolitični kontekst Južnega toka ugotavlja Peter Iskenderov iz Ruske akademije znanosti.
Uradna Ljubljana je zavzela jasno pozicijo v energetski bitki med Rusijo ter Evropo in Združenimi državami Amerike. Vedno ni bilo tako, saj je leta 2007 takratna Janševa vlada povsem prezrla energetski vrh Jugovzhodne Evrope v Zagrebu, kar so neuradno povezovali z napotki ZDA, ki da so udeležbo odsvetovale, saj je Putin na konferenci Južni tok promoviral kot alternativo Nabuccu. Slovenija je v ruskih medijih obveljala za trojanskega konja ameriških interesov v Evropski uniji, kar se je ponovilo tudi ob priznanju Kosova, ko je na dan prišla depeša z ameriškimi napotki slovenski diplomaciji.
Sloveniji daleč najbolj pristaja vloga gostiteljice, ki jo je odigrala ob spoznavnem srečanju Putina in ameriškega predsednika Georgea Busha leta 2001 na Brdu pri Kranju. Omenjeno lokacijo se je pozneje omenjalo tudi kot morebitno prizorišče sprave med poglavarjema Rimskokatoliške in Ruske pravoslavne cerkve, kar je bilo aktualno zlasti po vrnitvi takratnega premiera Janeza Drnovška z uradnega obiska v Moskvi leta 2002. Z veliko gospodarsko delegacijo je leta 2006 v Rusijo odpotoval tudi Janša, pred dvema letoma pa mu je sledil še predsednik Danilo Türk z najštevilnejšo gospodarsko delegacijo v slovenski zgodovini. Vmes je Putin v vlogi premiera obiskal Slovenijo, leta 2009 pa je na nogometno tekmo v Maribor priletel nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
Pred dvema letoma je Slovenija v Sankt Peterburgu prevzela vojaško ladjo Triglav z opremo, s čimer je Rusija poplačala 35 milijonov od skupaj 129 milijonov dolarjev klirinškega dolga. S podpisom dopolnil k rusko-slovenskemu sporazumu o plačilu klirinškega dolga sta državi zaprli še zadnje odprto vprašanje.