Moskva – Na vlakih moskovske podzemne železnice so se v dneh pred vrhom G8 v Nemčiji in gospodarskim forumom v Sankt Peterburgu pojavili letaki z vabili na pohod vseh, ki se ne strinjajo. Opozicijska koalicija Druga Rusija je za shod, ki ga za soboto pripravlja v Sankt Peterburgu, dobila vsa potrebna dovoljenja, za demonstracije dva dni pozneje v Moskvi pa oblasti niso prižgale zelene luči. V ruskem glavnem mestu kljub temu vabijo na opozicijske demonstracije z geslom Proti revščini in za svobodo, a kaj ko je miniaturne plakate v množici drugih bolj težko opaziti.
Od naše dopisnice
Druga Rusija precej bolj agresivno kakor domačo javnost v dneh velikih mednarodnih srečanj nagovarja tujino. »Rusija je danes policijska država, ki nosi krinko demokracije. Ne glede na to bodo tuji voditelji v Nemčiji obravnavali Vladimirja Putina kot enakovrednega,« je tako Kremelj kot mednarodno skupnost v torek na konferenci o demokraciji in varnosti na Češkem okrcal najbolj izpostavljeni član Druge Rusije Gari Kasparov. Nekdanji svetovni šahovski prvak gre na nož, odkar so mu ruske oblasti prepovedale odhod na vrh Evropske unije in Rusije v Samari; zaradi policijskega nasilja na aprilskih shodih opozicije je vložil pritožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice, prejšnji teden pa je med obiskom v evropskem parlamentu v Strasbourgu pozval EU, naj pomaga zagotoviti, da bodo predsedniške volitve v Rusiji marca prihodnje leto svobodne in demokratične.
Da si opozicijska Druga Rusija v predvolilnem času poskuša pridobiti podporo predvsem v tujini, dokazuje tudi shod, ki ga v drugem največjem ruskem mestu pripravljajo za konec tedna, ko se bodo tja zaradi gospodarskega foruma, nekakšnega ruskega Davosa, zgrnili ugledni politiki in gospodarstveniki z vsega sveta, prišel pa bo tudi ruski predsednik Putin. »Oblasti so pohod dovolile, ampak samo na pločniku. Mislim, da so se poskušali izogniti škandalu, ki bi nastal, če bi pohod prepovedali,« je o motivih v ozadju redke velikodušnosti ruskih oblasti razmišljal predstavnik Druge Rusije v Sankt Peterburgu Andrej Dmitrijev.
Vse kaže, da ruskim disidentom predvolilni čas ne bo prizanašal, saj obveščevalna služba FSB že zdaj krepi pritisk nanje. Na zaslišanja so bili tako vabljeni znani borec za človekove pravice Lev Ponomarjov, pomočnica Kasparova Marina Litvinovič in neodvisni politični analitik Vladimir Pribilovski. Temu so tudi preiskali stanovanje in zasegli podatke z računalniških diskov in še nedokončano knjigo Operacija nasledstvo. Ruske oblasti so sporočile, da so se za hišno preiskavo odločile, ker ima Pribilovski dokumente, povezane s preiskavo o smrti nekdanjega obveščevalca Aleksandra Litvinenka.
Ker ruska zakonodaja omogoča samo kazenski pregon ljudi, ki zaupne preiskovalne podatke ne le posedujejo, ampak jih dajejo v javnost, se zdi precej bolj verjetna razlaga samega Pribilovskega. Prepričan je namreč, da so se poskušale oblasti predvsem dokopati do osnutka knjige, ki pretežno govori o Putinu, v nemilosti pa da se je znašel tudi zaradi podpore predsedniški kandidaturi pisatelja in oporečnika Vladimirja Bukolovskega, ki je v sovjetskih časih preživel 12 let v gulagu in zdaj živi in dela v Britaniji. Temu v prid govori dejstvo, da je bil po javni podpori kandidaturi Bukolovskega na zaslišanje vabljen tudi politolog in član stranke Jabolko Andrej Piontkovski.
Javnomnenjske raziskave Bukolovskemu ne kažejo dobro, saj njegovo kandidaturo, tako kakor kandidaturo člana Druge Rusije in predsednika opozicijske Ljudske demokratične unije Mihaila Kasjanova, podpira le štiri odstotke Rusov. Nasprotno bi za Putina glasovalo kar 63 odstotkov vprašanih, čeprav po ruski ustavi v tretje sploh ne more kandidirati in to možnost tudi sam vztrajno zavrača.