Gruzinska opozicija je že nekaj ur po sobotnem odprtju volišč poročala o številnih volilnih nepravilnosti in za danes napovedala množične opozicijske proteste. Obtožbe so zanikali tako pri neodvisni gruzinski opazovalni ustanovi Nova iniciativa kot v Saakašvilijevem taboru. Tam vztrajajo, da so volitve v 4,6-milijonski nekdanji sovjetski republiki potekale v skladu z demokratičnimi standardi in da so obtožbe navadna izmišljotina, s katero želi opozicija upravičiti demonstracije zaradi volilnega poraza.
V Gruziji, ki se je po revoluciji vrtnic leta 2003 odtrgala od Rusije in se začela spogledovati z Evropo, ima največ možnosti za zmago prav junak burnih dogodkov izpred petih let, Mihail Saakašvili. Štiridesetletni pravnik in ljubljenec ZDA se je v nemilosti znašel po policijskem nasilju na novembrskih opozicijskih protestih, svoj omadeževani ugled pa je malo popravil z razpisom predčasnih predsedniških volitev, na katerih naj bi se spet zavihtel na prestol. Premagati mora šest izzivalcev iz vrst opozicije, ki se tako kot on zavzemajo za približevanje Natu, vsi predsedniški kandidati pa podpirajo tudi članstvo v Evropski uniji.
Levan Gačečiladze, Saakašvilijev glavni tekmec in skupni kandidat devetih opozicijskih strank, se med drugim zavzema za ureditev odnosov z Moskvo, a napetosti med državama se bodo zaradi pričakovanega uspeha sobotnega referenduma o članstvu v Natu v prihodnosti najverjetneje le še stopnjevale. Rusija poleg tega grozi, da bo ob morebitni enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova priznala samostojnost separatističnih gruzinskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije.
Gačečiladze sicer napoveduje, da v primeru zmage predsedniškega mesta ne namerava prevzeti. Opozicija se namreč zavzema za opustitev te funkcije in uvedbo parlamentarne demokracije. Že pred dnevi je napovedal, da zaradi Saakašvilijeve zlorabe položaja v predvolilni kampanji izida volitev ne bo priznal. »Če bo zmagal v prvem krogu, volitev ne bomo priznali. Menimo, da Saakašvili za to nima dovolj podpore in da bi bil edini objektiven izid drugi krog,« je prepričan David Gamgrelidze iz konservativne Stranke novih pravic. Za zmago v prvem krogu Saakašvili potrebuje najmanj 50-odstotno podporo, ki pa je po trdnem prepričanju opozicije ni deležen, zato v primeru takšnega razpleta za danes napoveduje množične opozicijske demonstracije. Na glavni tbilisijski ulici Rustaveli so protestni shod oblasti že prepovedale, opozicijski predsedniški kandidat in najbogatejši Gruzinec Badri Patarkacišvili pa je priznal, da je policiji ponujal 100 milijonov dolarjev, če bo podprla demonstrante.
»Opozicija se je namenila diskreditirati volitve. Na protestih ne pričakujemo veliko ljudi in zato tudi ne večjih pretresov,« je bil suveren vodja Saakašvilijeve predvolilne kampanje, sicer gruzinski minister za izredne razmere David Bakradze. Skesano je priznal, da je nekaj manjših nepravilnosti v predvolilni kampanji res bilo, kar je opravičil s pomanjkanjem izkušenj. Ne glede na to je prepričan, da bodo opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi sobotne volitve spoznali za poštene in pravične.
Saakašviliju gre v prid tudi to, da se je v zadnjih letih v Gruziji precej obrnilo na bolje. To ne nazadnje dokazuje praznično razsvetljeni Tbilisi, ki je bil še pred petimi leti precej bolj temačen. Za 63-letno upokojenko Tamaro Makharašvili je bil prav to glavni razlog, da je podprla starega (novega?) predsednika: »Zdaj imamo vsaj elektriko in plin. Prej smo morali sedeti v temi.«