Moskva – V armenskem glavnem mestu Erevanu so bile v soboto največje opozicijske demonstracije v sodobni armenski zgodovini. Njihova tragična bilanca je 8 mrtvih in 89 ranjenih. Med njimi je kar 57 policistov, ki jih je oblast poslala na ulice, da bi razgnali kakih 7 tisoč opozicijskih protestnikov. Zaradi demonstracij, na katerih je množica zahtevala razveljavitev nedavnih predsedniških volitev, je dosedanji armenski predsednik Robert Kočarjan v mestu že razglasil 20-dnevne izredne razmere.
Od naše dopisnice
Po armenski prestolnici so v soboto odmevali streli, eksplozije, slišati je bilo policijske sirene. Policija je grobo obračunala s protestniki, ki so zahtevali razveljavitev po njihovem ponarejenih izidov volitev. Zdaj je po poročilih armenskih oblasti na glavnem mestnem trgu mirno. Trg je hermetično zaprt, vsepovsod so vojaki. V mestu so še vidne sledi sobotnega razdejanja, ko so razjarjeni protestniki zažigali vse, kar jim je prišlo pod roke: smetnjake, avtomobile, menda celo reševalna vozila. Oblast je prebivalce pozvala na pomoč pri sanaciji in k spoštovanju omejitev, ki veljajo v skladu z izrednimi razmerami.
Burna sobota se je končala z osmimi smrtnimi žrtvami, ki jih je pod drobnogled že vzelo generalno državno tožilstvo. To je tudi sporočilo, da je za zapahi 15 opozicijskih aktivistov. Obtoženi so nasilja proti oblastem in pozivanja k nespoštovanju ukazov, ki so jih sprejele oblasti. V bolnišnicah se zaradi poškodb, med drugim celo strelnih ran, zdravi 89 ljudi. Dva sta v kritičnem stanju, je sporočil armenski minister za zdravstvo Artjom Kuškjan. Ranjene varuhe reda in miru je v nedeljo že obiskal dolgoletni armenski predsednik Robert Kočarjan, ki je v soboto zvečer razglasil izredne razmere. Včeraj je njegovo odločitev z veliko večino podprl še parlament.
Opozicijske demonstracije so spodbudile februarske predsedniške volitve, ki jih je že v prvem krogu z 52,86 odstotka podpore dobil dosedanji premier Serž Sarkisjan, ki napoveduje nadaljevanje politike dosedanjega predsednika Roberta Kočarjana. Slednji, podobno kot ruski predsednik Vladimir Putin, na volitvah ni mogel kandidirati, saj mu ustava prepoveduje tretji zaporedni mandat. Drugouvrščeni Levon Ter-Petrosjan, prvi predsednik samostojne Armenije, je na volitvah prejel 21,5 odstotka glasov. Zaradi sobotnih dogodkov so visoke uradnike, zbrane okoli njega, oblasti že obtožile poskusa državnega udara.
Predsedniške volitve, ki so bile v Armeniji minuli teden, so opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi označili za poštene, obsodili pa so sobotno nasilje nad protestniki. Predsedujoča Finska je v Armenijo v nedeljo že poslala svojega posrednika. »Prizadevali si bomo krizo reševati za pogajalsko mizo,« je ob tem povedal finski zunanji minister Ilkka Kanerva. H končanju nasilja so že pozvale tudi Združene države.
Za komaj 1,2-milijonsko državo na Južnem Kavkazu bo v prihodnosti največji izziv zamrznjeni konflikt v Gorskem Karabahu, na ozemlju, ki si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan. Zamrznjene odnose ima Armenija tudi s Turčijo, ki noče priznati turškega genocida nad Armenci, v katerem je življenje izgubilo 1,5 milijona ljudi.