Moskva – V Kijevu so prekinili sodni proces proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z ruskim plinskim monopolistom Gazpromom, s katero se je pred dvema letoma končala ukrajinsko-ruska plinska vojna. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 11. oktobra, ko naj bi tudi izrekli sodbo. Državno tožilstvo za najbolj razvpito ukrajinsko opozicijsko političarko zahteva sedem let zapora, obtoženka pa ne dvomi, da ji bodo toliko let tudi prisodili.
Od naše dopisnice
Včeraj se je Timošenkova odpovedala možnosti, da še zadnjič nagovori sodišče, potem ko je v četrtek govorila kar štiri ure, pri tem pa branila svoje odločitve in napadala političnega nasprotnika, predsednika Viktorja Janukoviča. Obsodila ga je maščevalnosti, zaradi katere da je »postala žrtev linča, ki je sramota za vso državo«. Ognjevit govor je močno spominjal na nastope, s katerimi je med oranžno revolucijo leta 2004 držala na nogah razgreto množico. »Janukoviča pod nobenim pogojem ne bom prosila za pomilostitev, saj bi s tem priznala vladavino diktature v naši državi. Znebiti se moramo te oblasti in to takoj,« je podžigala svoje privržence. Ti nimajo vstopa v sodno dvorano, zato pa solidarnost z njo že celo poletje izražajo pred sodiščem in zaporom, v katerem je avgusta pristala zaradi nespoštovanja sodišča.
Kar je Timošenkovi pod častjo, so zanjo storili visoki predstavniki EU, ki so javno izrazili »zaskrbljenost nad usodo Timošenkove in selektivno uporabo pravnih sredstev proti članom nekdanje administracije,« na štiri oči pa so Janukoviču povedali, da bi to lahko ogrozilo sklenitev pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in Evropsko unijo, ki bi moral biti po prvotnih načrtih pod streho do decembrskega vrha EU-Ukrajina. Predlagali so mu, naj dekriminalizira obtožbe proti Timošenkovi in jo izpusti na prostost. Sodni proces so zato včeraj najverjetneje prekinili, da bi Janukoviču dali čas za iskanje rešitve, s katero bi utišal očitke Bruslja o politično motiviranem sojenju.
Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič se je s predstavniki Evropske unije srečal na vrhunskem zasedanju EU in vzhodnega partnerstva v Varšavi, ki je namenjeno krepitvi gospodarskih in političnih stikov Unije s šestimi nekdanjimi sovjetskimi republikami.
V sklepni deklaraciji dvodnevnega srečanja so udeleženci poudarili, da »priznavajo evropska prizadevanja in izbiro nekaterih držav na vzhodni periferiji sedemindvajseterice. Vrata Evropske unije bodo vedno ostala odprta za države, ki podpirajo demokracijo.« Kakršna koli nova širitev pa za zdaj ne pride v poštev, je bil nedvoumen predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy.