Moskva – Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi bo danes začela postopoma razpuščati svoje opazovalne misije v Gruziji. Rusija namreč kot edina članica organizacije ni privolila v podaljšanje dosedanjega mandata in je predlagala nove pogoje, ki pa za druge članice niso sprejemljivi. Kot pogoj za podaljšanje Ovsejevega mandata med drugim zahteva priznanje neodvisnosti Južne Osetije, kar sta doslej storili le Rusija in Nikaragva. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je s tem v zvezi dejal, da se morajo članice Ovse zdaj odločiti, ali bodo sprejele ruski predlog. »Nič ni odvisno od nas,« je še dodal.
Od naše dopisnice
Opazovalci Ovseja so v Gruziji že od leta 1992, ko se je končala prva vojna med Južno Osetijo in Gruzijo. Po spopadu avgusta letos se je manjši Ovsejevi misiji pridružila še 200-članska opazovalna misija EU. Nobena misija ne sme prestopiti meje z Južno Osetijo, kar je po mnenju zahodnih držav namerno ustvarjena ovira, s katero želijo osetinske in ruske oblasti prikriti dogajanje v tej pokrajini. Tamkajšnje razmere so vse prej kot rožnate, saj človekoljubne organizacije poročajo, da osetinske paravojaške enote in ruska vojska sistematično uničujejo še preostale gruzinske naselbine v Južni Osetiji in grdo ravnajo s prebivalstvom gruzinske narodnosti. Obtožbe so v Moskvi že ostro zanikali.
Predstavnik ameriškega State Departmenta Sean Mccormack je ruska stališča označil za težko opravičljivo kljubovanje, zato je Rusijo pozval, naj Ovseju dovoli nadaljevati delo. »Na tem območju je za mirovne enote ostalo še ogromno dela,« je rusko nepripravljenost na kompromis obsodil tudi vodja misije Ovseja Terhi Hakala. Ker Rusija ne popušča, poznavalci že izražajo strah, da bo na mejnem območju znova izbruhnilo nasilje.
Med drugim tudi zato, ker so predstavniki Južne Osetije v ponedeljek sporočili, da je Gruzija na de facto meji s pokrajino spet začela nameščati tanke in lahka oklepna vozila. »Po naših obveščevalnih virih je Gruzija v mesto Gori premaknila 28 tankov, na območju vasi Nikozi, ki je še bliže meji z Južno Osetijo, pa je bilo opaziti oklepna vozila cobra,« so sporočili z osetinskega urada za informiranje. Gruzinsko notranje ministrstvo je za zdaj potrdilo samo premike oklepnikov, o čemer so vnaprej obvestili tudi predstavnike Evropske unije. V Tbilisiju so pojasnili, da so oklepniki namenjeni le patruljiranju in nadzoru obmejnega območja in niso oboroženi s težkim orožjem. Ne glede na to pa je zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov že izrazil tudi predstavnik evropskih opazovalcev Hansjorg Haber. »Gruzinski strani smo vztrajno odsvetovali uporabo vojaških vozil, saj smo trdno prepričani, da to ne more prispevati k izboljšanju varnostnih razmer na območju,« je bil kritičen do ravnanja gruzinskih oblasti, ki po njegovih besedah sicer ne kršijo določb mirovnega sporazuma.
Avgustovska vojna na Kavkazu je po skoraj šestih mesecih vse manj zamegljena. Aleksander Bastrikin, predsednik preiskovalne komisije ruskega tožilstva, ki se ukvarja s preiskovanjem nedavnega spopada, je pred kratkim sporočil, da je med vojno v Južni Osetiji izgubilo življenje 162 osetinskih civilistov in 48 ruskih vojakov, med katerimi je bilo 10 pripadnikov mirovnih enot. Tako je postavil na laž prejšnje ruske trditve, po katerih je izgubilo življenje kar 2000 civilistov, na podlagi česar je bila Gruzija deležna tudi ruskih obtožb o genocidu. Da je na osetinski strani izgubilo življenje okoli 100 civilistov, je že pred časom ugotovila tudi človekoljubna organizacija Human Rights Watch.
Bastrikin je poleg tega zatrdil, da so se na strani Gruzije v vojni bojevali tudi najemniški vojaki iz ZDA, Češke, Turčije in Ukrajine. Večina omenjenih držav je obtožbe že zanikala.