Moskva – Na uradni spletni strani ruskega državnega arhiva Rosarhiv si je od včeraj mogoče v elektronski obliki ogledati originalne dekrete o poboju poljskih častnikov v Katinskem gozdu pod Smolenskom, kar je včeraj skorajda onemogočilo ogled njihove spletne strani, saj jo je v prvih urah po objavi poskušalo obiskati kar 700.000 ljudi. »Mi, ruska država, smo s tem pokazali absolutno pripravljenost razkriti vse, kar se je v Katinskem gozdu in na drugih mestih dogajalo s poljskimi vojaki, saj smo objavili vse pomembne dokumente o teh dogodkih,« je komentiral direktor Rosarhiva Andrej Artizov. Z njim se ne strinjajo pri človekoljubni organizaciji Memorial, ki je na tem področju prebijala led.
Od naše dopisnice
Paket številka 1 vključuje tudi štiristranski memorandum, v katerem zloglasni voditelj sovjetske tajne policije NKVD Lavrentij Berija sovjetskemu diktatorju Josipu V. Stalinu svetuje, naj za več kot 20.000 poljskih vojnih ujetnikov »po hitrem postopku proučijo uporabo najvišje kazni – smrti s streljanjem«. Omenjeni sveženj vsebuje tudi besedilo, v katerem sovjetski politbiro predlog podpre, na prvi strani pa sta vidna Stalinov podpis in rdeči žig z napisom »najvišja državna skrivnost«.
Dokumente so več desetletij skrivali v tajnem arhivu politbiroja CK KPSZ, dostop do njih sta imela samo generalni sekretar centralnega komiteja, vodja pisarne centralnega komiteja, v navzočnosti generalnega sekretarja pa še vodja splošnega oddelka centralnega komiteja. Leta 1990 je nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin na prošnjo takratnega poljskega predsednika Lecha Walense kopije dokumentov predal Poljski, kjer so jih tudi objavili, v Rusiji pa so oznako zaupno z njih umaknili šele leta 1992. Do zdaj so bili dostopni le raziskovalcem, ne pa tudi širši javnosti, za kar je zaslužen ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. »Dokumenti niso bili objavljeni na nobenem ruskem državnem portalu in tokratna objava je prva,« se je pohvalil Artizov. Dodal je, da so vsi sovjetski voditelji vedeli za katinski masaker, o čemer je mogoče sklepati na podlagi zapisov na kuverti, ki so jo tako hitro, kakor so jo odprli, potem tudi zapečatili.
Artizov je še enkrat ovrgel različico zgodovinske razlage, da so zločin v Katinskem gozdu zakrivili nacisti, pri čemer je vztrajala sovjetska oblast, in tudi v Rusiji se še zdaj najdejo posamezniki, ki paketu številka 1 oporekajo avtentičnost. Dodal je še, da poljskih vojnih ujetnikov v skladu z dekretom s 5. marca 1940 niso pobijali samo v Katinskem gozdu, ampak tudi v vasi Pjatihatki v bližini ukrajinskega Harkova ter v kraju Mednoje v današnji ruski Tverski regiji. »Katinski gozd je tragično mesto tudi za nas Ruse, nekdanje državljane Sovjetske zveze, saj tam leži 10.000 predstavnikov sovjetske nomenklature in navadnih sovjetskih državljanov, ki so jih ustrelili v letih 1936, 1937 in 1938, in to na isti način kot pozneje poljske vojake,« je še poudaril Artizov.
Na javno objavo paketa so se že odzvali pri človekoljubni organizaciji Memorial, ki se je v Rusiji prva začela posvečati žrtvam stalinistične represije. »Gre za pomembno, vendar predvsem simbolično dejanje,« je bil zadržan član upravnega odbora organizacije Jan Račinski. Pojasnil je, da pri Memorialu še zdaj niso dosegli, da bi odprli tudi dokumente o preiskavi, ki so jo v zvezi s pobojem v Katinskem gozdu sprožili leta 1990, leta 2004 pa jo iz neznanih razlogov prekinili. Prejšnji teden je rusko vrhovno sodišče moskovskemu mestnemu sodišču naložilo, naj ponovno obravnava pritožbo Memoriala, v kateri zahtevajo, da mora tožilec javno pojasniti vzroke za opustitev preiskave.