Moskva – V Ukrajini so z vojaško parado proslavili 18. obletnico ukrajinske neodvisnosti, ki je po mnenju ukrajinskega vodstva »eden najpomembnejših dogodkov 20. stoletja«. Dan ukrajinske neodvisnosti je nedvomno najpomembnejši ukrajinski politični praznik, s katerim zaznamujejo sprejetje deklaracije o neodvisnosti, ki je bila v vrhovni radi (parlamentu), sprejeta 24. avgusta 1991. Prvega decembra istega leta je akt o razglasitvi ukrajinske neodvisnosti na referendumu podprlo kar 90 odstotkov prebivalcev največje evropske države, ki šteje skoraj 46 milijonov prebivalcev.
Od naše dopisnice
Bolj kakor praznovanja so ukrajinsko polnoletnost zaznamovali protesti. Aktivistke za pravice žensk so na protestih v središču Kijeva tako opozorile, da Ukrajina ne bi smela praznovati neodvisnosti, saj ne zna zaščititi svojih državljanov in jim zagotoviti spodobnega življenja. »Ena od štirih evropskih prostitutk je Ukrajinka,« je bilo mogoče prebrati na njihovih transparentih.
Nedaleč stran so obsodili rusko vmešavanje v ukrajinske notranje zadeve oziroma nedavno pismo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, v katerem je ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka obtožil protiruskih tendenc, izrazil pa je tudi pričakovanje, da bo njegov naslednik bolj kooperativen. »Medvedjev potrebuje zdravljenje za delirium tremens« in »Medvedjev je pijan ali pa zavaja,« je pisalo na transparentih, ki so jih na dan neodvisnosti na Majdanu nezaležnosti (Trgu neodvisnosti) razvili člani ukrajinskega političnega gibanja Svoboda. Pred ruskim veleposlaništvom v Kijevu so proti Medvedjevu demonstrirali že takoj po objavi odprtega pisma 6. avgusta; zahtevali so umik sporne izjave in opravičilo. Zgodilo se seveda ni nič od tega.
Juščenko se je odzval šele po dolgem premisleku in šele, ko se je vrnil z avgustovskega dopusta. V uvodu je poudaril, da je zelo razočaran nad sovražno naravo pisma, in nadaljeval, da se sicer strinja, da med državama obstajajo problemi, vendar ga zelo čudi popolno zanikanje ruske odgovornosti za takšno stanje.
V nadaljevanju je podrobno obdelal vsak očitek ruskega predsednika posebej. Glede očitkov na račun prodaje orožja Gruziji je zapisal, da »proti Gruziji nikoli ni bil uveden embargo na prodajo orožja«, kar zadeva politiko do te države nasploh, pa je poudaril, da »Ukrajina podpira ozemeljsko celovitost Gruzije, kar je tudi stališče skoraj vseh držav sveta«.
Glede ukrajinskih ambicij za vstop v zvezo Nato je zapisal, da je »temeljna podmena suverenosti tudi pravica držav, da si same izbirajo način zagotavljanja nacionalne varnosti, tudi sodelovanje v vojaško-političnih zvezah«. Hkrati je ruskega kolega obvestil, da bo končna odločitev o ukrajinskem članstvu v Natu sprejeta šele po nacionalnem referendumu.
Kar zadeva sedež ruskega črnomorskega ladjevja v Sevastopolu na ukrajinskem polotoku Krim, je poudaril ukrajinsko velikodušnost, saj gosti rusko floto ne glede na to, da 17. člen ukrajinske ustave prepoveduje ustanavljanje tujih oporišč na ozemlju Ukrajine. Rusijo je okrcal tudi zaradi nenehnega kršenja dvostranskih sporazumov, ki sta jih v zvezi s tem podpisali sosedi.
Ukrajinski predsednik, ki ga podpirajo le še štirje odstotki državljanov, je zavrnil tudi očitke o Ukrajini kot nezanesljivi energetski partnerici, diskriminaciji ruskega jezika, vmešavanju v zadeve pravoslavne cerkve in poskusih ponarejanja zgodovine z vztrajanjem, da je bila velika lakota, golodomor po rusko oziroma holodomor po ukrajinsko, posledica surove Stalinove kolektivizacije in načrtni genocid nad ukrajinskim narodom.
»Verjamem v uspešno prihodnost rusko-ukrajinskih odnosov, ki temeljijo na globoki tradiciji, prijateljstvu in sosedstvu med našima narodoma, ki so močnejši od interesov nekaterih političnih skupin in trenutnih političnih razmer,« je sklenil v optimističnem tonu.