Moskva – Triindvajsetega oktobra pred petimi leti je 40 do zob oboroženih samomorilskih napadalcev in napadalk iz Čečenije vdrlo v gledališče Dubrovka in zajelo 912 igralcev in gledalcev predstave ruskega muzikala Nord Ost. Drama se je razpletla čez dobra dva dneva, ko so v gledališče vdrli ruski specialci. Posnetki zaradi neznanega plina omamljenih ljudi, od katerih jih je pozneje večina umrla, so pretresli ves svet, kdo je kriv za tragedijo, pa še danes ni znano. Letos so preživeli na Evropskem sodišču za človekove pravice vložili tožbo proti Rusiji; pravijo, da bodo spodbijali tudi odgovor, ki ga je na njihovo tožbo pripravila Rusija.
Od naše dopisnice
Bilanca črnega petka je bila grozljiva: pet ugrabljenih so ubili zamaskirani in s kalašnikovkami, granatami in eksplozivom oboroženi ugrabitelji, kar 130 pa jih je pokončal smrtonosni plin, ki so ga med reševalno akcijo uporabile ruske specialne službe. Verjetno so predvsem zato na predvečer obletnice tragedije molčali tako ruska oblast kot tudi mediji in ruskemu »11. septembru« se je posvetil le Moscow Times. Nasprotno pa so sorodniki umrlih in preživeli talci iz dneva v dan glasnejši, še posebno ker je generalno državno tožilstvo večletno preiskavo o okoliščinah tragedije že zdavnaj opustilo in svojcem žrtev ne dovoli vpogleda v dokumentacijo.
Sorodniki žrtev so tako od generalnega državnega tožilstva julija zahtevali ponovno preiskavo o odgovornosti tistih, ki so akcijo pripravili, tisti, ki so obleganje preživeli, pa so aprila vložili tožbo proti Rusiji na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Tja je že prišel tudi odgovor Ruske federacije, ki pa 53 tožnikov še zdaleč ni pomiril. Včeraj je namreč njihov odvetnik Igor Trunov napovedal, da bo spodbijal tudi argumente v odgovoru ruskih oblasti. »Memorandum Ruske federacije je dolg 1500 strani in vsebuje izmišljotine,« je v ponedeljek poudaril Trunov.
Tako za tragedijo v gledališču Dubrovka kot za tisto v Beslanu ni bil obsojen nihče, zato so tudi sorodniki beslanskih žrtev v začetku julija vložili tožbo proti Rusiji na evropskem sodišču v Strasbourgu. Takrat je Rusija tudi tem tožbam napovedala vojno. Predsednik ruskega ustavnega sodišča Valerij Zorkin se je namreč zavzel za sprejetje zakonodaje, ki bi ruskim državljanom onemogočala tožbe na evropskem sodišču, preden bi bila izčrpana vsa domača pravna sredstva.