Bruselj – »Nikakršnega opravičila ni [več], da plina ne bi znova spustili skozi plinovode,« so poudarili na sedežu evropske komisije nekaj ur zatem, ko je Moskva – v četrtek ponoči – naposled privolila v misijo opazovalcev. Ti bodo nadzorovali pretok na dvanajstih točkah na rusko-ukrajinski meji ter med tranzitno državo in območjem Evropske unije.
Od naših dopisnikov
Češki premier Mirek Topolánek je včeraj popoldne pohitel v Kijev, da bi poskusil doseči zadnje dogovore o delovanju kontrolorjev, zvečer pa je z istim namenom odletel še v Moskvo. Unija je namreč doslej iztržila le načelno politično soglasje Rusije in Ukrajine, pred dokončnim sporazumom o prihodu nadzornikov, kar je ruski pogoj za dostavo plina čez ukrajinsko ozemlje, pa je treba uskladiti še podrobnosti delovanja misije.
Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru sicer zagotovil predsedniku evropske komisije Joséju Manuelu Barrosu, da bo Rusija obnovila dobave plina, ko bodo opazovalci, tudi ruski, razmeščeni na vseh nadzornih točkah. V Moskvi so še zlasti vztrajali pri svojih opazovalcih, vendar na sedežu evropske komisije včeraj niso vedeli, kdaj in kje bodo razmeščeni.
Medtem je v ukrajinsko prestolnico že pripotovala prva skupina izvedencev s pomočnikom generalnega direktorja v direkciji za transport in energijo Filipom Cornelisom na čelu. Večina evropskega dela odprave, ki se ji bodo pozneje pridružili še strokovnjaki obeh plinskih velikanov – ruskega Gazproma in ukrajinskega Naftogaza – se je pred odhodom na stičišča plinovodov sešla v Berlinu, kjer so razpravljali o porazdelitvi nadzornih nalog. Skupno naj bi v Ukrajino prišlo 18 izvedencev evropskih družb in Gazproma ter »najmanj štirje« funkcionarji Unije, ni pa še znano, koliko ukrajinskih izvedencev bo sodelovalo pri nadzoru pretoka plina na ruskem ozemlju.
A preden bodo prve količine ruskega plina pritekle v obmejne članice Unije, utegnejo preteči vsaj trije dnevi, kajti iz Gazproma so sporočili, da za obnovitev dobav potrebujejo trideset ur, po informaciji iz Naftogaza pa bo tranzit čez Ukrajino trajal do 36 ur. V Bruslju se je sestala koordinacijska skupina za plin. Sestavljajo jo predstavniki vseh članic Unije; Slovenijo je zastopal Damjan Zagožen z direktorata za energijo pri gospodarskem ministrstvu. Skupaj z izvedenci Gazproma, Naftogaza in ukrajinske administracije so razpravljali o stanju plinovodov in odpravljanju krize, med katero Unija ni dobila kar 30 odstotkov načrtovanega uvoza plina.
Nadaljevanje na 3. strani
Nadaljevanje s 1. strani
Bruselj – Kolikšne gospodarske (in druge) posledice so države EU utrpele zaradi »plinske vojne« med Moskvo in Kijevom, še ni ocenjeno, po zatrdilih s sedeža evropske komisije je škoda »zelo velika«, več podatkov pa napovedujejo v prihodnjih dneh. Koordinacijska skupina je goste iz obeh vzhodnih energetskih velikanov pozvala, naj nemudoma obnovijo dobave plina članicam Unije, ne glede na epilog urejevanja njunih komercialnih sporov, zaradi katerih je Moskva pred dnevi popolnoma zaprla pipe. Podobno sporočilo je prišlo iz Berlaymonta, kjer so Gazprom in Naftogaz spodbudili k iskanju dolgoročne rešitve za poslovne konflikte, ki se redno pojavljajo že tri leta, prav kriza na začetku 2006 pa je narekovala ustanovitev koordinacijske skupine, ki pod vodstvom evropske komisije na rednih četrtletnih srečanjih izmenjuje podatke ter razpravlja o ukrepih za nemotene dostave plina na območje Unije. Izvedenci so tudi priporočili povečanje proizvodnje plina na Norveškem, v Veliki Britaniji, Romuniji in na Poljskem, da bi nadomestili izpad dobav iz Rusije.
Čeprav so videti odstranjene vse ovire za obnovitev preskrbe evropskih držav s plinom, nevarnost novih zapletov še ni povsem odpravljena, saj je treba urediti razprtije med Moskvo in Kijevom, zaradi katerih je Rusija na začetku leta ustavila dobavo čez ukrajinsko ozemlje. Toda Gazprom in Naftogaz na dosedanjih pogajanjih nista dosegla sporazuma o letošnjih cenah plina, niti o pristojbini za tranzit energenta po 33.721 kilometrov dolgih ceveh čez ukrajinsko ozemlje do mejnih članic Unije, dogovarjanje pa obremenjuje nerešeni problem zapadlih obveznosti. Podružnica ruskega velikana Rosukrenergo, ki je bila doslej posrednik med Gazpromom in Naftogazom – po dogovoru med prestolnicama bi državni podjetji v prihodnje poslovali neposredno – od Ukrajincev zahteva plačilo 614 milijonov dolarjev, kolikor je neporavnana razlika med več kot dvema milijardama dolga in 1,522 milijarde dolarjev, ki so jih iz Kijeva nakazali na koncu prejšnjega leta, v upanju, da bodo z nakazilom pospešili pogajanja o dobavah in cenah v letu 2009. Božo Mašanović
Pretok plina še vedno ustavljen
Moskva – »Pričakujemo, da bo danes podpisan sporazum o oblikovanju mednarodnega in neodvisnega mehanizma, s katerim bomo zagotavljali tranzit ruskega plina čez Ukrajino. Takoj zatem bomo obnovili pošiljke plina,« je predsednik sveta direktorjev Gazproma Aleksej Miller sporočil po petkovem srečanju z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim v črnomorskem letovišču Soči. »Vsekakor smo zainteresirani za čimprejšnjo obnovitev pretoka, vendar želim, da spoštujete moje navodilo: Pošiljke lahko obnovite šele, ko bodo podpisani vsi potrebni dokumenti!« je bil jasen Medvedjev. Upanje na to, da bo plin že včeraj znova stekel proti Evropi, je tako spet splavalo po vodi.
»Nerealistično je pričakovati, da bo sporazum o mednarodni misiji, ki bo nadzirala pretok plina iz Rusije v Ukrajino, podpisan že v petek,« je bil po prihodu v Kijev pesimističen češki minister za trgovino in industrijo Martin Riman, ki je v vlogi moderatorja tja pripotoval skupaj s češkim premierom Mirkom Topolankom. Ta se je na pogovorih že sestal z ukrajinsko premierko Julijo Timošenko, danes pa naj bi ga v Moskvi sprejel še ruski premier Vladimir Putin.
Nadaljevanje na 3. strani
Nadaljevanje s 1. strani
Moskva – O vzrokih za zastoj pri podpisu dokumenta iz Moskve in Kijeva spet prihajata diametralno nasprotni zgodbi. Kot kaže, se je zataknilo pri napotitvi ruskih opazovalcev na postaje za črpanje plina v Ukrajini in ukrajinskih na podobne objekte v Rusiji. »Ukrajina zavrača prihod ruskih opazovalcev, s čimer hoče spor še poglobiti,« so najprej trdili pri Gazpromu, nato pa vendarle priznali, da se Kijev že strinja s prihodom opazovalcev Gazproma in ruskega ministrstva za energetiko. Po trditvah Naftogaza pri Gazpromu niso tako velikodušni in ukrajinskim strokovnjakom ne dovolijo prihoda na postaje za črpanje plina v Rusiji. »Zdi se nam, da Gazpromovi pogajalci nimajo mandata za podpis sporazuma, ki ga je predlagala EU,« je povedal direktor Naftogaza Oleg Dubina. S tem je milo za drago vrnil ruskemu premieru Vladimirju Putinu, ki je 31. decembra ukrajinsko pogajalsko delegacijo obtožil, da pravzaprav sploh nima pristojnosti za podpis novega sporazuma o cenah plina.
»Pogovore o ceni smo obnovili, vendar je prevladalo mnenje, da ukrajinski pogajalci nimajo mandata za podpis novega sporazuma,« je Miller včeraj nadaljeval v Putinovem tonu. Medvedjev je na drugi strani poudaril, da bi morala Ukrajina tako Rusiji kakor evropskim državam plačati kompenzacije za škodo, nastalo zaradi prekinjenih dobav plina, in dodal, da ji višja cena tokrat ne uide: »Ukrajina mora plačati normalno, uravnoteženo evropsko ceno brez kakršnih koli popustov. Toliko, kot plačujejo Evropejci, bo plačala tudi Ukrajina.« Za povrh vsega je Ukrajino obtožil še plinskih mahinacij; ruski plin naj bi lani tam kupovali po 179,50 dolarja, evropskim in svojim porabnikom naj bi ga naprej preprodajali po 320 dolarjev. »Razliko so porabili za dosego političnih ali osebnih ciljev. Končal je v žepu struktur, ki nam niso poznane, vendar gre verjetno za korupcijo, « je bil kritičen Medvedjev.
Precej pikrih na račun Ukrajine je na četrtkovem srečanju s tujimi novinarji izrekel tudi ruski predsednik Vladimir Putin. »Ker nočem zveneti zelo ostro, hočem še enkrat poudariti, da si ne jemljem pravice ocenjevati notranjepolitičnih razmer v Ukrajini. Zdi se mi, da ukrajinsko politično vodstvo ni sposobno reševati gospodarskih problemov. V oblastni strukturi je veliko kriminala.« Polona Frelih