Pred dnevi je svoja vrata zaprl največji telekomunikacijski sejem v Rusiji Svjaz-Ekspocomm, na katerem se je predstavil tudi slovenski Iskratel, ki je v Rusiji prisoten že od poznih 70. let prejšnjega stoletja, ko so začeli projektirati prvo mednarodno centralo za poletne olimpijske igre v Moskvi leta 1980.
V Rusiji imajo kar 20-odstotni delež v fiksni telefoniji, trenutno pa se usmerjajo v širokopasovni dostop, konvergenčne rešitve in specializirane programe. Rusija ostaja njihova glavna prioriteta, saj obsega 35 do 45 odstotkov prodaje skupine Iskratel. V najboljših časih, leta 2003 in 2004, so na leto ustvarili več kot 80 milijonov evrov prometa, med globalno finančno krizo leta 2009 pa so padli na skromnih 25 milijonov. Zdaj se počasi pobirajo na noge in lani so ustvarili že 40 milijonov evrov prometa, letos pa ciljajo na 50 milijonov evrov.
O projektih Iskratela in skupnega slovensko-ruskega podjetja IskraUralTel, ki je leta 2004 prejel nagrado za najboljšega proizvajalca v telefoniji na ruskem telekomunikacijskem trgu, smo se pogovarjali z direktorjem predstavništva Iskratel v Moskvi Robertom Kuzmičem.
Tradicionalno ste v Rusijo izvažali telefonske centrale, zdaj gradite širokopasovna omrežja, tudi v najnovejšem standardu četrte generacije LTE?
Za prodor na ruski trg so bili ključni dobri odnosi med takratno Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in do leta 1980 smo uspešno postavili prvo mednarodno centralo za olimpijado v Moskvi, kar nam je široko odprlo vrata za lastne produkcije. V 80. letih smo bili eden vodilnih dobaviteljev telefonskih central v ruskih vaseh in regijah. Ker nismo imeli sistemov za večja mesta, smo se v 90-letih združili s Siemensom in s skupnim nastopom osvojili še večja mesta, s čimer smo Simensu pravzaprav omogočili vstop na ruski telekomunikacijski trg, kjer do takrat ni bil prisoten. Po letu 2000 se je tudi Rusija začela razvijati v smeri interneta, novih tehnologij. Začeli so graditi tako fiksna kot mobilna širokopasovna omrežja in Iskratel svojo priložnost vidi v širokopasovnem dostopu tako na bakrenih paricah kot na optiki v fiksnih omrežjih, sodelujemo pa tudi v partnerskem programu za brezžični dostop. To je za zdaj WiMAX, ki prav tako sodi v četrto generacijo.
Ali na področju LTE lahko konkurirate Kitajcem ter evropskim podjetjem, kot so denimo Ericson, Nokia, Siemens?
V Iskratelu za zdaj ne predvidevamo razvoja LTE baznih postaj, ampak se vidimo v segmentu, ki je bližji uporabniku, in sicer pri mikrobaznih postajah ter dostopnih točkah piko in femto. Na tem področju smo lahko konkurenčni vsem omenjenim tujim proizvajalcem.
Kako poteka uvajanje četrte generacije mobilne telefonije v Rusiji?
Regulativa trenutno omogoča izključno WiMAX in UMTS, ki je nekje vmes. Regulativa glede LTE še ni pripravljena in sistemov za komercialno uporabo trenutno ni mogoče niti uvoziti niti uporabljati. Pripravljajo se koraki v tej smeri in trije veliki mobilni operaterji ter nacionalni operater Rostelekom so podpisali pismo o nameri za oblikovanje skupnega operaterja in infrastrukturo LTE. Menim, da se LTE v Rusiji ne bo pojavil prej kot v letu ali letu in pol. Pri frekvencah za LTE in WiMAX je velika težava, saj gre za področja 2,3 in 2,4 GHz ter 2,5 in 2,7 GHz. Na področju med 2,3 in 2,4 GHz je zelo malo prostih frekvenc, saj jih ima večina v lasti ministrstvo za obrambo in regulativa stoji tudi zaradi tega. Po mojem bo do razcveta prišlo v času zimskih olimpijskih iger v Sočiju leta 2014.
Boste tudi tokrat sodelovali pri projektu olimpijade?
V povezavi z olimpijado v Sočiju obstajata dva glavna operaterja, in sicer Megafon in Rostelekom in mi sodelujemo z obema. Za zdaj na področju fiksne telefonije in konvergenčnih storitev. Poleg Sočija se v Rusiji pripravlja še en velik program – vzpostavitev omrežja za storitev 112, to je policijo, gasilce, prvo pomoč. V Rusiji še vedno obstajajo ločena omrežja kot so 01, 02, 03, 04, v Evropi gre za enotno številko 112, v ZDA pa 911. Iskratel želi izkušnje iz Evrope prenesti v Rusijo in rešitev smo že oblikovali. Ocenjujemo, da bi lahko v tem projektu dosegli 20- do 30-odstotni tržni delež.
Konkurenca na ruskem trgu je zelo velika, še posebno Kitajska.
Rekel bi, da je Rusija v zadnjih desetih letih postala najbolj konkurenčen telekomunikacijski trg na svetu. Zelo težko je, saj na eni strani obstaja velik pritisk zahodnih dobaviteljev, na drugi strani pa Kitajcev, ki strateške projekte osvajajo za vsako ceno. Nekatere stvari so pripravljeni početi celo brezplačno, samo da si zagotovijo prisotnost. Poleg tega se je v zadnjih treh letih nekoliko prebudila tudi Rusija, ki je začela podpirati domače proizvajalce optičnih sistemov, širokopasovnega dostopa in drugih rešitev. Domača podjetja imajo prednost pri državnih programih in operaterjih.
S čim se borite proti Kitajski konkurenci in kako vam uspeva ostati na ruskem trgu?
En razlog, da v svojih nišah ohranjamo deleže, je, da se je Rusija po petih letih kitajske evforije začela zavedati, da vse pač ne more biti kitajsko. Poleg naše velike inštalirane baze opreme pri ruskih operaterjih in utrjenega položaja na trgu je zelo pomembno skupno podjetje IskraUralTel, ki uspešno dela že 17 let in je uspelo obstati tudi med krizami leta 1998, 2005, 2009. Pomemben je tudi prenos slovenskega in evropskega znanja v Rusijo. Zame je ena ključnih prednosti pred drugimi tudi to, da vseskozi sodelujemo tako z ministrstvom za zveze in množične komunikacije kot z drugimi ustanovami in univerzami, kar nam omogoča, da pravočasno svetujemo in ponudimo naše izkušnje, na drugi strani pa hitro izvemo, kaj potrebujejo. Nove rešitve ponudimo pravočasno, kar je bistveno. Iskratel je bil vedno znan po hitri prilagoditvi na zahteve in razmere ruskega trga.
Kako razvite telekomunikacije imajo v Rusiji v primerjavi s Slovenijo in kakšna so njihova omrežja?
Kar se tiče mobilnih omrežij, je enako kot v Evropi, le da Rusija zaradi svoje velikosti še vedno ni tako pokrita. Če imate v mislih fiksna omrežja, pa v Rusiji nekatere stvari zdaj celo preskakujejo. Ker so začeli širokopasovni dostop uvajati kasneje, zdaj povečini uvajajo optični dostop. V Sloveniji imamo optični dostop že nekaj let, drugje v Evropi pa je veliko širokopasovnega dostopa še vedno na bakrenih paricah. V Rusiji je infrastruktura bakrene parice precej slabše kakovosti kot v Evropi, zato je odstotek DSL-tehnologij manjši kot v Evropi. Kar se tiče e-upave, Rusija močno zaostaja za Slovenijo in preostalo Evropo.
Ali operaterji varčujejo, tako kot v Sloveniji, kjer zaradi krize komaj živijo in ne morejo vlagati v nove generacije tehnologije?
Največja kriza je bila leta 2009 in rekel bi, da se še zdaleč ni končala, vseeno pa so se sprostile nekatere naložbe, programi. Odstotek širokopasovnih naročnikov je še vedno precej manjši kot v Evropi. Tukaj jih je približno 25 odstotkov, v Evropi pa 50 in več, zato Rusija zdaj vlaga predvsem v te programe. Zaradi uvajanja e-storitev so program internetizacije pospešili tako pri mobilni kot pri fiksni telefoniji.
Kakšna je ponudba in kje so omrežja, samo v mestih, ali tudi na podeželju?
Kar se tiče UMTS in četrte generacije, gre predvsem za večja mesta, kot so Moskva, Sankt Peterburg in Kazan. Ambicije so imeli tudi manjši operaterji, ki imajo dovoljenja in frekvence za mesta, v katerih živi med 50.000 in 100.000 prebivalcev, vendar se za zdaj ni zgodilo še nič.
Kaj pa strategija države glede pokritosti s širokopasovnim internetom?
V Rusiji se zavedajo pomena pokritosti s širokopasovnim internetom in država ima dva ključna programa. Prvi je e-uprava, kjer bo projekt verjetno dobil Rostelekom. Hitreje ko se bo to uvajalo, hitreje bo treba vsem zagotoviti dostop do interneta, da bodo lahko te storitve uporabljali. V načrtu imajo številne subvencionirane programe, s kakršnimi so v preteklosti napeljali telefone v manj razvita področja. Zdaj bo treba pripraviti proračunske programe, ki bodo omogočili internetizacijo odročnih vasi in manj razvitih regij. Za operaterje so to neprivlačni sektorji, saj gre za območja majhne kupne moči, zato brez subvencioniranih programov ne bo šlo. Gradnja infrastrukture v oddaljenih regijah in mestih zelo veliko stane in naložba se brez državne podpore nikoli ne povrne.
Ali obstaja kakšna regija, kjer so že začeli te subvencionirane programe?
Pred štirimi leti je obstajal program Internet v vsako šolo. Končal se je pred dvema letoma in je bil zadnji takšen.
Bi lahko rekli, da je v vsaki ruski vasi telefon in v vsaki šoli internet?
V najslabšem primeru je v vsaki vasi taksofon (javna telefonska govorilnica, op. p.).
Polona Frelih