Moskva – Proruski ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je ob prvi obletnici predsedovanja odgovarjal na vprašanja državljanov, kar je že večletna praksa ruskega premiera Vladimirja Putina. To pa ni edino, pri čemer se Janukovič zgleduje po Rusiji, kjer si je izposodil tudi idejo o oblikovanju močne vertikale oblasti, so razmišljali udeleženci okrogle mize z naslovom Predsedniško leto Janukoviča – med Rusijo in Evropsko unijo, ki so jo pripravili pri ruski tiskovni agenciji Ria Novosti. Na njej so ukrajinski strokovnjaki v en glas ugotavljali, da se je tako predsedniku kot njegovi Stranki regij v zadnjem letu zelo zmanjšala podpora, zato ne izključujejo ponovitve dogodkov, kakršnim smo priča v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Od naše dopisnice
»Objektivno gledano je bilo zadnje leto za Ukrajino slabo. Življenjske razmere so se poslabšale, cene za osnovne življenjske potrebščine in komunalne usluge so zrasle,« je vzdušje opisal Konstantin Matvijenko iz ukrajinskega podjetja za strateško svetovanje Gardarika. »Kako se bodo razvijali dogodki, bo pokazal čas. Zaenkrat je mogoče reči le, da se krepi nezadovoljstvo. Kar se tiče reform, večjega napredka ni bilo, najostrejših kritik pa je deležna pokojninska reforma. Ljudje ne razumejo temeljne logike reform, kar pri njih zbuja upravičeno kritiko,« je ob prvi obletnici ocenil Jevgenij Kopatko, predstavnik skupine podjetij Research&Branding Group s sedežem v Kijevu.
Pokojninski reformi, brez katere Ukrajina ne bo prejela zadnjih 1,6 milijarde dolarjev od skupaj 15 milijard dolarjev vrednega posojila Mednarodnega denarnega sklada, se je v pogovoru z državljani posvetil tudi Janukovič. Napovedal je postopno dviganje starostne meje za upokojitev, ki za ženske trenutno znaša 55 let, za moške pa 60 let. »Če bomo stvari pustili take kot so, bo naš pokojninski sistem v nekaj letih propadel,« je opozoril. Čeprav povprečna pokojnina v Ukrajini znaša komaj 140 dolarjev na mesec, so pokojnine veliko breme za državno blagajno in so leta 2009 odščipnile kar 18 odstotkov BDP, kar je najvišji delež v Evropi.
Aleksander Vlasov, generalni direktor informacijsko-analitičnega centra na Moskovski državni univerzi (MGU) je opozoril na članek v ukrajinskem časopisu, v katerem so Janukoviča že primerjali kar z odstavljenim egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. »Gre za zanimivo primerjavo in rad bi poudaril, da je tveganje ponovitve dogodkov v Egiptu navzoče v vseh državah postsovjetskega prostora, ne le v Ukrajini. Bolj kot zunanji k temu prispevajo notranjepolitični razlogi, natančneje neučinkovite, skorumpirane in neodgovorne elite.«
Rusija izgublja svoj čar
Bolj kot socialnim problemom se ukrajinsko vodstvo v v tem trenutku posveča utrjevanju močne vertikale oblasti po ruskem zgledu, kar Ukrajincem ni po godu. »Sociološke ankete kažejo, da ukrajinski državljani v prihodnjih letih na Rusijo ne bodo več gledali kot na bratsko državo. Postaja zgolj soseda, ki izgublja kulturno-civilizacijsko privlačnost. Na začetku Janukovičevega mandata februarja lani je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev govoril o vrsti projektov, ki so bili za nas zanimivi, denimo o razvoju nanotehnologije in e-vlade. Danes na teh področjih ni videti večjega napredka, zato Rusija za Ukrajince ni več zanimiva,« je bil Matvijenko kritičen na račun Moskve.
»Ko je na oblast prišel Juščenko, so ljudje podpirali vstop Ukrajine v EU in Nato, zaradi notranjepolitičnih razprtij pa se je to zelo hitro spremenilo. Do danes se je zmanjšalo celo število tistih, ki podpirajo vstop v EU. Podobno se lahko zgodi, če bo Janukovič enovektorsko stavil na Rusijo. Pravzaprav se že čuti, da ljudem to ni všeč, lahko se zgodi, da bo imelo povsem nasproten učinek,« je ukrajinski politolog Vitalij Bala izrazil prepričanje, da mora največja evropska država partnerske odnose razvijati tako z Rusijo kot z Evropsko unijo.
»Evropsko unijo Ukrajina zanima samo v odnosu z Rusijo. Želi si, da pri transportu ruskega plina čez Ukrajino ne bi prihajalo do konfliktov, to pa je tudi vse. Na drugi strani v EU niso zainteresirani za pretirano integracijo Rusije in Ukrajine, saj se bojijo neodvisnega in močnega geopolitičnega centra,« je razmišljal politolog Sergej Markov iz vladajoče ruske stranke Enotna Rusija. »Večina prebivalcev Rusije in Ukrajine meni, da smo bratski državi in med brati bodo vedno obstajala takšna in drugačna čustva!« se je odzval na Balovo oceno, po kateri bi moral v rusko-ukrajinskih odnosih prevladati zdrav razum, ne pa čustva.
Polona Frelih