V Rusiji so v zadnjih majskih dneh gostovali številni slovenski ustvarjalci. Na mednarodnem festivalu poezije slovanskih dežel sta sodelovala Vlado Žabot in Milan Jesih, v moskovskem centru sodobne umetosti Vinzavod se je s svojim »informansom« predstavil slovenski Postgravitacijski trio, prisluhnili smo lahko Orlekom, Darji Švajger, Alenki Godec ter Slovanski duši Mance in Benjamina Izmajlova. Zazdelo se je, kot da so slovenski ustvarjalci po zaprtju ministrstva za kulturo in zmanjševanju sredstev za kulturo pobegnili v Rusijo, kjer »brate iz slovanskih dežel« že od nekdaj sprejemajo z odprtimi rokami....
V Rusiji so v zadnjih majskih dneh gostovali številni slovenski ustvarjalci. Na mednarodnem festivalu poezije slovanskih dežel sta sodelovala Vlado Žabot in Milan Jesih, v moskovskem centru sodobne umetosti Vinzavod se je s svojim »informansom« predstavil slovenski Postgravitacijski trio, prisluhnili smo lahko Orlekom, Darji Švajger, Alenki Godec ter Slovanski duši Mance in Benjamina Izmajlova.
Zazdelo se je, kot da so slovenski ustvarjalci po zaprtju ministrstva za kulturo in zmanjševanju sredstev za kulturo pobegnili v Rusijo, kjer »brate iz slovanskih dežel« že od nekdaj sprejemajo z odprtimi rokami. »V rusko-slovenskih odnosih prevladuje ozračje vzajemnega spoštovanja, v osnovi katerega so slovanski kulturni stiki,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov poudaril ob 20. obletnici vzpostavitve slovensko-ruskih diplomatskih odnosov.
Zaradi slovanske komponente so bili slovenskim politikom v Rusiji pripravljeni odpuščati celo velike diplomatske spodrsljaje, kakršna je bila odpoved srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki si jo je takratni in sedanji premier Janez Janša privoščil pred petimi leti. »Vlade prihajajo in odhajajo, zgodovinski spomin narodov pa ostane,« je incident pospremil nekdanji ruski veleposlanik v Sloveniji Mihail Vanin. Tako v Sloveniji kot v Rusiji je politična konstelacija spet takšna kot pred petimi leti. Tako Janša kot Putin sta se vrnila na oblast.
Vmes je Putin v vlogi premiera obiskal Slovenijo, leta 2009 je na nogometno tekmo v Maribor priletel nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, leto pozneje pa je predsednik Danilo Türk z najštevilnejšo gospodarsko delegacijo v slovenski zgodovini odpotoval na štiridnevni obisk Moskve, Sankt Peterburga in Samare. Gospodarska menjava med državama je lani dosegla 900 milijonov evrov in se je v primerjavi z letom 2010 povečala za desetino.
Slovenija med tujimi diplomati v Moskvi velja za državo, ki v Rusiji zna sklepati posle, kar je zasluga slovenske diplomacije. Poleg tega je pri poslovanju z Rusijo včasih treba plavati tudi v kalnih vodah, česar pa so se slovenski gospodarstveniki naučili že doma.
A vrnimo se raje h kulturi, ki je v teh kriznih časih na psu tako v Sloveniji kot v Rusiji. »Rusi smo izgubili svojo kulturo. Izgubili smo svoje korenine, kar je strašno. Ne vemo, kam gremo. V glavo nam vcepljajo, da je zelo pomembno gospodarstvo, v resnici pa se narod razvija samo s pomočjo idej, duha,« je bil ruski dirigent Sergej Skripka kritičen na slovensko-ruskem diplomatskem koncertu. »Velike naloge se ne da reševati z biznisom, ampak zgolj z umom in umetnostjo,« je slovenski postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov podobno povedal za Rossijsko gazeto.
Brez kulturne komponente in znanosti ne more biti napredka. Sploh vemo, kam gremo? V tem sta si Slovenija in Rusija prav bratsko podobni.