Sovjetski pokol v Katinskem gozdu je že dolgo ena največjih ovir v poljsko-ruskih odnosih. Zdaj ko je Rusija vendarle pokazala pripravljenost, da Poljski preda arhive NKVD, se je v Katinskem gozdu zgodila še ena tragedija. Zdi se, kot da bi bil gozd na rusko-beloruski meji nekakšno poljsko prekletstvo. Pred slovesnostjo, ki se je še najbolj približala zgodovinski spravi med Poljsko in Rusijo, je na letališču v Smolensku strmoglavilo potniško letalo Тupoljev-154, na katerem sta bila poleg predsedniškega para tudi poveljnik generalštaba poljske vojske in vodja predsedniškega urada ter številni drugi visoki poljski predstavniki. Pred sedemdesetimi leti je v Katinu umirala poljska inteligenca, včeraj poljska politična elita.
Katin je spet terjal nove žrtve,« je komentiral predsednik zunanjepolitičnega odbora ruske dume Konstantin Kosačov, s čimer je ubesedil to, kar je mislila večina, ki vsaj približno pozna polpreteklo zgodovino. Zaradi velikega simboličnega pomena Katinskega gozda je na Poljskem večja tragedija, v Rusiji pa večja zadrega. Zaradi nje so se predstavniki ruske države odzvali skoraj hitreje, kot se ob podobnih dogodkih, čeprav so žrve ruski državljani.
Predsednik Dmitrij Medvedjev je v televizijskem nagovoru Poljakom takoj izrazil sožalje: »Dragi državljani Poljske, v teh dneh smo se skupaj poklonili ubitim v Katinu. V imenu ruskega naroda vam izražam globoko sožalje in podporo sorodnikom umrlih. Vsi Rusi z vami delijo skrb in žalost.« Svojega predhodnika, zdaj pa premiera Vladimirja Putina je osebno pooblastil, naj vodi preiskavo, ki bo po njegovih zagotovilih potekala v sodelovanju s Poljsko in bo dosledna v vseh pogledih.
»Gre za veliko tragedijo,« se je odzval Putin, ki s Kazcynskim ni bil v najboljših odnosih zaradi njegove izrazito protiruske in proameriške politike ter tudi pikrih besed na njegov račun. »Putina vedno radi vidimo pri njem doma,« je le ena od njegovih zbadljivk.
Na kraju nesreče, ki se je zgodila približno 300 do 400 metrov od pristajalne steze, so že našli eno od štirih črnih skrinjic, ki so jo poslali na analizo. Po eni od razlag naj bi letalo med pristajanjem zadelo v drevo, med silovitim trčenjem na tla pa naj bi se odlomil njegov rep in letalo so zajeli plameni. To različico so že potrdili tudi očividci. »Peljal sem se na dačo in v predmestju sem zagledal gost oblak dima. Šel sem bliže in zagledal sem rep letala, ki je ležal stran od trupa. Kot kaže, so ga izgubili med močnim trkom na zemljo,« je ena od prič povedala za televizijsko postajoRossija-24.Predstavnik varnostnih organov v Smolensku je dodal, da letalo k sreči ni padlo na bližnje domove. Ruski preiskovalci so hiteli pojasnjevati, da nesreča ni povezana s slabo urejenostjo letališča.
»Možnosti potnikov, da bi se rešili, so bile zaradi požara zelo omejene,« je bilo še mogoče slišati in tudi to, da naj bi poskušalo letalo pred tem že trikrat pristati, a žal neuspešno. Preiskava se je osredotočila na tri možnosti, in sicer da je bila vzrok človeška napaka, tehnične težave ali slabo vreme.
Beloruski mediji poročajo o izredno gosti megli na letališču in navajajo, da so beloruski kontrolorji poleta – Smolensk je le lučaj od meje z Belorusijo – pilote poljskega letala celo posvarili, naj raje pristanejo v beloruskem glavnem mestu Minsk. Letališče z imenom Severni v Smolensku je vojaško letališče in naj ne bi imelo ustrezne opreme za upravljanje pristankov v zelo meglenem vremenu.