Moskva – V prostorih ruske službe za obveščevalno dejavnost v tujini (SRV) so odkrili spomenik sovjetskemu tajnemu agentu britanskega rodu Kimu Philbyju, ki velja za vohunsko legendo. Delal je tako za britanske kot ameriške tajne službe, vse od začetka druge svetovne vojne pa je bil dvojni agent Sovjetske zveze. Na spomeniku je zato upodobljen kot rimski bog Janus z dvema obrazoma. »Bil je legendarni agent in antifašist, ki je veliko pripomogel k zaščiti naše države,« je med odkritjem spomenika poudaril načelnik SVR Mihail Fradkov.
Od naše dopisnice
Philbyjevo prvo poročilo Moskvi je vsebovalo podrobnosti o Rudolfu Hessu, ki je leta 1941 na lastno odgovornost s padalom skočil nad Anglijo, da bi se z Winstonom Churchillom pogajal o premirju. Po vojni je deloval kot novinar, še vedno pa je pisal tudi poročila za KGB. Kot osrednjo osebnost t. i. peterice dvojnih vohunov s Cambridgea so ga britanski kontraobveščevalci razkrili šele leta 1963, vendar mu je še pravočasno uspelo čez Bejrut prebegniti v Moskvo, kjer je nato preživel zadnjo tretjino življenja.
Tudi njegova moskovska leta so bila zavita v tančico skrivnosti, kar je spodbujalo novinarsko domišljijo. O njem so med drugim pisali, da je do smrti živel v revščini, po drugi strani pa, da se je vsak dan pripeljal na sedež KGB, kjer je imel visok položaj in pisarno. V resnici je prag Lubjanke prestopil samo enkrat, leta 1977, ko je nagovoril zbrane častnike ruskih tajnih služb. Pošalil se je, da se mu je uspelo infiltrirati že v osmo obveščevalno agencijo; po štirih britanskih in treh ameriških še v sovjetsko. V govoru je pojasnil tudi razloge za ključni preobrat na svoji življenjski poti, ki se je po njegovih navedbah zgodil, ker je že od mladih nog želel biti na strani revnih, šibkih in odrinjenih v boju proti bogatim, močnim in vladajočim, v Sovjetski zvezi pa je videl pravično in socialno silo.
V Moskvi je živel odmaknjeno življenje zunanjega svetovalca KGB. Od leta 1976 je v nekem moskovskem apartmaju vodil seminarje za mlade sodelavce KGB, ki so se želeli specializirati za Veliko Britanijo. Njegovi nekdanji učenci se spominjajo, kako so ure njegovih pripovedovanj tekle kot minute, pogosto pa jim je pripravil simulacije resničnih obveščevalnih situacij, ki so jih potem skupaj razpletali. Pravijo, da jih ni učili, kako delovati proti Britancem ali Američanom, pač pa izuril, da so znali zlesti pod kožo ideološkim nasprotnikom. Menda je imel kar nekaj težav s privajanjem na novo življenje, zato so mu iz Velike Britanije skrivaj preselili celotno knjižnico, zanj pa so naročili tudi časnika The Times in Herald Tribune, ki ju je vsak dan dvignil na glavni pošti. Njegovo življenjsko zgodbo so konec šestdesetih let prvi objavili pri takrat največjem sovjetskem časniku Izvestija in jo naslovili »Pozdravljen, kamerad Philby!«, sam pa je o svojem pestrem življenju spregovoril v avtobiografiji z naslovom Moja tiha vojna, ki je najprej izšla v Rusiji, nato pa tudi drugod.
Odkritje spomenika sovpada z novo vohunsko afero med Rusijo in Veliko Britanijo, kjer so prejšnji teden zaradi vohunjenja priprli Rusinjo Katjo Zatuliveter, ki je bila zaposlena pri poslancu spodnjega doma britanskega parlamenta Miku Hancocku. Nova afera je nastala prav v času novega izboljšanja britansko-ruskih odnosov, ki so na mrtvo točko padli po umoru nekdanjega ruskega vohuna, pozneje pa disidenta Aleksandra Litvinenka, ki se je zgodil pred tremi leti v Londonu. Polona Frelih
:: unmapped ::
DELO_4X_