Kultni moskovski Bolšoj teater, ki je pred slabima dvema letoma po šestletni obnovi spet zasijal v vsem blišču, je dobil novega generalnega direktorja. Imenovan je bil Vladimir Urin, dolgoletni direktor Moskovskega akademskega glasbenega teatra Stanislavski in Nemirovič - Dančenko ter eden od osnovalcev najpomembnejše ruske gledališke nagrade zlata maska. Številni so prepričani, da je stopil v prevelike čevlje.
Polona Frelih, Moskva
Kot kandidata za novega direktorja se je omenjalo tudi Mihaila Švidkoja, nekdanjega ministra za kulturo, posebnega predstavnika ruskega predsednika za mednarodno kulturno sodelovanje in namestnika nadzornega sveta Bolšoj teatra, ki je ocenil, da Urin prihaja v Bolšoj v času njegovega razcveta. »Javne škandale so večkrat sprovocirali mediji, v realnem življenju gledališča pa nimajo vpliva. Bolšoj je trpežna organizacija z velikim ustvarjalnim potencialom«. Odstavitev dolgoletnega direktorja Anatolija Iksanova, ki je vodil gledališče od leta 2000, je označil za »veliko izgubo na področju ruske kulture«, saj gre po njegovem mnenju za »najbolj izkušenega ruskega gledališkega direktorja, ki je vodil eno najbolj prepoznavnih opernih in baletnih gledališč na svetu tudi v času obsežne obnove«.
Blišč, ki sproža škandale
Obnova Velikega gledališča, ki ga je leta 1776 ustanovila cesarica Katarina Velika, je stala kar petsto milijonov evrov proračunskega denarja. A odkar so mu vrnili imperialni blišč, se škandali v njem kar vrstijo. »Vse je treba odpustiti in začeti z nule, tudi vse umetnike,« je svoj recept rešitve težav ponudila operna zvezda Ana Netrebko. S podobnim predlogom se je pred njo oglasil že baletni zvezdnik Nikolaj Ciskaridze, ki je pred tem dvignil ogromno prahu z obtožbami na račun vodstva glede obnove zgodovinskega gledališča. V zvezi z nepravilnostmi je preiskovalni komite ugotovil, da je neznano kam poniknilo kar 2,2 milijona evrov sredstev. Pred mesecem so tudi Ciskaridzeju pokazali vrata, kar so povzročili zlasti dolgoletni javni spori z Iksanovom. Ker ta ni več generalni direktor, so se pojavile špekulacije o vrnitvi Ciskarizdeja. »Za zdaj ne razmišljam, da bi se vrnil. Sem na dopustu,« je bil njegov prvi komentar.
Napetosti v Bolšoj teatru so dosegle vrelišče ob januarskem napadu na direktorja baletnega ansambla Sergeja Filina, ki je zaradi kisline skorajda izgubil vid. Prestal je že ničkoliko operacij, vendar najverjetneje nikoli več ne bo videl. Za napad so najprej okrivili prav Ciskaridzeja, pozneje pa se je pokazalo, da ga je organiziral nekdanji prvi baletni solist Pavel Dmitričenko, ki po priznanju že sedi v zaporu. Dejal je, da je hotel Filina zgolj prestrašiti, ker njegova zaročenka in baletna solistka Angelina Voroncova ni dobila vloge Odette v Labodjem jezeru.
Umetniška zamera je po poročanju televizijske postaje Dež odnesla tudi Iksanova, za katerega je bila menda usodna odločitev, da bodo 237. sezono Bolšoj teatra sklenili z baletom Onjegin, vendar v vlogi Tatjane ne bo nastopila primabalerina Svetlana Zaharova, ki je tudi vplivna političarka in že drugič poslanka vladajoče stranke Enotna Rusija v ruski dumi.
Zardevanje
Leta 2011 je zardeval nekdanji vodja baletnega ansambla Genadij Janin, saj so njegove pornografske fotografije preplavile internet, zaradi česar je dal odpoved, takoj po postavitvi nove scene pa je izbruhnil še škandal s špekulanti, ki so preprodajali vstopnice po astronomskih cenah. Če najdražja vstopnica na blagajni teatra stane 3000 rubljev (70 evrov), so jih naprej preprodajali za kar 21.000 rubljev (500 evrov).
Najbolj znana ruska gledališka, operna in baletna hiša je v več kot dvestoletni zgodovini preživela tri požare, vojne vihre in revolucije, zato se je je že zdavnaj prijel vzdevek »prekleto gledališče«. Eden najstarejših in najbolj uglednih baletnih in opernih ansamblov na svetu je sprva zadovoljeval kulturne apetite kronanih glav, nato komunističnih veljakov, nazadnje pa je postal še ena redkih kulturnih vezi med Rusijo in Zahodom in je že večkrat gostoval tudi v Sloveniji, zadnjič leta 2009 z opero Jevgenij Onjegin.