Oprostite, ali ste iz Svetle Rusije?« na zbirnem mestu pred McDonaldovo restavracijo na Puškinski ulici pristopimo k mladeniču v trenirki in zavitemu v šal. »Od kod?« se dela nevednega, se pa zato v pogovor vključita njegova vrstnika nekoliko bolj inteligentnega videza. »Da, smo iz Svetle Rusije, kdo ste pa vi?« se delajo, kot da nas ne bi sami vabili, naj se jim pridružimo. V krogu jih je pet, približno toliko pa je tudi novinarjev, ki moramo na hudem mrazu skupaj z njimi še 20 minut čakati na 26-letnega voditelja gibanja Igorja Manguševa.

Boj proti korupciji na plečih najšibkejših

»Na našo akcijo smo prvič povabili tudi novinarje, saj se brez prisotnosti kamer policija zagotovo ne bo odzvala na naš klic,« pojasni kot prekla suh mladenič neprijetnega videza in nič manj prijetnega glasu. Pohlevno kot kužki mu sledimo do stanovanjskega bloka na Veliki gruzinski ulici. Sprehod traja skoraj pol ure, zato imajo naši spremljevalci več kot dovolj časa, da pojasnijo motive za svoje racije. Izvajajo jih ponoči, saj so takrat vsi delavci običajno »doma«, če je kletne prostore brez oken in zraka sploh mogoče tako imenovati.

»Naš cilj je znižati stopnjo brezposelnosti in končati gospodarsko krizo. Ni res, da migranti opravljajo dela, ki jih Moskovčani nočejo. Za 20 tisoč rubljev (500 evrov), kolikor jih dobi hišnik, so mnogi pripravljeni delati. Poznal sem številne moskovske hišnike, ki so jih preprosto izrinili. Stanovanjske uprave v mestnih skupnostih najemajo hišnike iz Srednje Azije, ki bi jim morali zagotoviti tudi stanovanja. Namesto tega stanovanja, ki so namenjena njim, za velike denarce oddajajo drugim, hišnike in drugo poceni delovno silo pa selijo v kleti. Namesto 20 ali 25 tisoč rubljev jim plačujejo od 10 do 15 tisoč in tako se razrašča korupcija, ki pogublja našo državo,« svojo misijo zagovarja debelušni in očalasti Andrej z vzdevkom Svjatogor.

»Nemoralno je, da otroci živijo v takšnih razmerah,« se pretvarja, da mu gre za dobro otrok, čeprav so na temno decembrsko noč prav sedemletnega otroka pustili v kleti. »Ja kam pa naj ga dam?« se z njim ni hotel ukvarjati niti policist, ki je na kraj dogodka prispel šele, ko je bila racija končana.

»Odločili smo se, da bomo v Presnenskem okrožju naredili vse, da bodo zadeve postale zakonite. Gre za testno območje, kjer preizkušamo različne metode dela. V letu dni nam je uspelo narediti veliko. Direktor enega od stanovanjskih podjetij zaradi korupcije že sedi v zaporu,« je Mangušev zavrnil očitke novinarjev, da so se boja lotili pri najšibkejših. Skupaj z rusko novinarsko kolegico z njim začneva dialog.

Zakaj pa se ne borite s korupcijo na višjem nivoju? Denimo z naftnimi oligarhi, ne pa s Tadžiki?

»To nišo je zasedel že gospod Navalni [prvi ruski bloger in borec proti korupciji Aleksej Navalni].«

Na migrantih torej delate kariero?

»Ne, ampak rešujem probleme preprostih ljudi. Iz tega stanovanjskega bloka se je name s pritožbo obrnilo že dvanajst ljudi.«

Verjetno razumete, da nimajo druge izbire?

»Živijo v neodvisnih državah in ni moj problem, če tam vlada revščina. Od razpada Sovjetske zveze so imeli dovolj časa, da se postavijo na noge. Dol mi visi za njihove probleme! V Kirgiziji je prekrasna narava in s turizmom bi lahko služili toliko, da bi morali denar z lopatami metati v žepe, vendar tega nočejo početi …«

Če jih imate tako radi, jih vzemite k sebi

Na Tišinski tržnici se nam pridruži starejša gospa, za katero se pozneje izkaže, da je ovaduška, in nam odklene vrata v kletne prostore. »Treba jih je deportirati. Ali si želite, da bodo začele razsajati bolezni in se bodo razpasli kriminal in droge? Ponoči greš po cesti in te udarijo po glavi in ukradejo torbico. To se vseskozi dogaja. Dva domova sta zgorela zaradi njih. Najemajo jih samo zato, da jim ni treba plačevati,« kopico stereotipov o prišlekih naniza precej zdelana gospa, ki noče izdati svojega imena. Magušev jo predstavi kot eno od stanovalk bloka, »ki ima kot taka v skladu s stanovanjskim kodeksom Ruske federacije neomejen dostop do kleti, kjer bo zdaj vzpostavila suvereniteto nad svojo lastnino«.

Sama nam prizna, da je hišnica v sosednjem domu, zato sta jo k dejanju najverjetneje spodbudila pogoltnost in zavist. Klet želi izprazniti tudi zato, ker v njej hrani potepuške pse. »Žal vam je živali, ni pa vam žal ljudi?« precej zgroženo vpraša španska novinarska kolegica. »Tako je. Klet mora biti prosta. Če jih imate tako radi, jih pač vzemite k sebi.«

Podoben je tudi predlog moškega, ki racije ne odobrava. »Naši tovariši so izpraznili klet, vi pa boste o vsem skupaj nekaj napisali. Kaj pa naprej? Jutri se bodo v kleti naselili drugi. Nič se ne bo spremenilo. Vaše delo je popolnoma brez pomena,« mi v ušesih še danes odmeva njegova pripomba. Bojim se, da ima še kako prav.

Med potekom racije se mimo stanovanjskega doma sprehodi uglajen gospod s psom. »V tej kleti so se razpasli kot podgane,« tiho pripomni med ogledom nesrečnikov, ki so postrojeni na dvorišču. Mimo pride še ena pasja sprehajalka in ogromni mrcini skočita druga v drugo. Kar nekaj časa traja, da jim ju uspe ločiti, pri tem pa na pomoč pogumno priskoči tudi eden od migrantov. Zaradi pasjega renčanja in Manguševa, ki migrante zaslišuje tako, da jim z majhno žepno svetilko sveti naravnost v oči, se za trenutek zazdi, kot da bi se znašli pred Auschwitzem.

Vzemite samo stvari, ki jih nujno potrebujete!

Nekateri si pred spustom v klet nadenejo balaklave, drugi pa medicinske zaščitne maske, s katerimi se želijo obvarovati pred nalezljivimi boleznimi. »Kje so drugi? Pizda, ali sam živiš tukaj?« v temačni kleti na svoj račun pride predvsem miniaturna blondinka z uhanom v nosu in kričečim ličilom. Svojega imena noče izdati. »Da,« ji skoraj neslišno odgovori Uzbekistanec srednjih let, ki bosonog leži na skromnem kavču. »Zakaj sta v sobi dva kavča? Kje so ostali?« kot pobesnela kriči na moškega, ki bi ji lahko bil oče. »Ali imaš potni list? Pokaži ga …«

Nastopil je trenutek, ko se ne morem več zadržati. »Prvič, niste policistka, zato tega ne morete zahtevati, drugič, z njim se pogovarjajte bolj spoštljivo,« posežem v dogajanje, kar ruska kolegica v reportaži za časopis Bolšoj gorod označi za »naivno intervencijo tuje novinarke«. V sosednji, precej dobro urejeni sobi nas čaka presenečenje – speči otrok. »Tiho, mulec spi,« je lažno uvideven udeleženec racije, ki se predstavi kot Kiril. Dolgo tuhtajo, kaj storiti z materjo otroka, naposled pa vendarle dobijo navodila.

»Mater z otrokom pusti, vse druge pa pripelji ven …« po vokitokiju poveljuje Mangušev. »Državljani Srednje Azije. Vzemite samo stvari, ki jih nujno potrebujete. Ostalo bomo odnesli na smetišče. Mladi ljudje, ki so z menoj, bodo preverili ves proces. Vaša naloga je, da to opravite karseda hitro. Premaknite se naprej!«

»Tudi mi smo človeki,« v nepravilni ruščini pripomni migrant. »Seveda, vendar ne smete škoditi drugim. Živite v kleti, zaradi vas so požari, nimate nobene ventilacije. Nesrečniki,« prepotentna blondinka vendarle pokaže vsaj kanček empatije. Drugi so iz minute v minuto bolj neprijetni. »Vse sem že povedal,« se izmika mlajši fant. »Ne meni osebno!« se razživi Igor. »Kdo konkretno te je naselil tukaj?« že skorajda kriči. »Ne vem,« plaho odgovarja nesrečnik. Čeprav živi v kleti, je oblečen po zadnji modi, njegova lahka jakna pa je povsem neprimerna za zimske razmere. »Ok, kmalu te bodo deportirali domov,« Igor zaključi dialog.

Gospe in gospodje novinarji, naša prireditev je končana!

Prebivalce stanovanjskega bloka na Gruzinski ulici 56 so že izselili in na vrsti je še ena klet, kjer ljudje spijo kar na tleh. Med čakanjem na policijo s francosko novinarsko kolegico izkoristiva trenutek nepozornosti pretežno v črno oblečenih varuhov ter mlajšega fanta in gospo srednjih let prepričava, da se izmuzneta. Na listek papirja jima napiševa telefonsko številko Svetlane Ganuškine, ki vodi organizacijo Državljanska pomoč, kjer ponujajo pravno pomoč migrantskim delavcem in političnim beguncem iz Srednje Azije.

»Pridejo v Rusijo, kjer imajo po zakonu vso pravico do pridobitve delovnega dovoljenja, vendar se izkaže, da so vse kvote pokupili že pred letom dni. Obstajajo firme za trgovanje s kvotami, ki jih je pred tem podeljevala Zvezna migracijska služba. To je skorumpiran biznis, s katerim se je treba boriti. Migranti niso pravi naslov,« je Ganuškina v intervjuju za Bolšoj gorod nočne racije označila za nezakonite. Drugačnega mnenja je bil policist, ki ga je na kraju dogodka izprašala njihova novinarka:

Ali so dejanja teh ljudi zakonita?

»Gre za narodno družino. Vse je dogovorjeno z oblastmi.«

S kakšnimi oblastmi?

»Ne bom dal intervjuja.«

»Gospe in gospodje novinarji, naša prireditev je končana!« je Mangušev sklenil triurno tragedijo. To je bil prvi dogodek v moji novinarski karieri, ki me je pretresel do solz. Ljudem v modro-zelenih uniformah, ki z moskovskih ulic vso zimo čistijo sneg, poleti pa smeti in živijo v nečloveških razmerah, ne bom mogla nikoli več pogledati v oči. Vsaj ne brez slabe vesti.

Za etnično čisto Rusijo se borita krimski Tatar in Čečenka

Svetla Rusija se bori tudi proti istospolnim manjšinam, drogam in prostituciji, na internetu pa je v zadnjem času veliko zgražanja deležna predvsem njihova akcija proti pedofilom, med katero njihova domnevno mladoletna članica po internetu ponuja seks, njene stranke pa nato pričakajo moški člani gibanja in jih pretepejo do neprepoznavnosti, mučijo z elektrošoki in prisilijo, da na videokameri priznajo, da so pedofili. Z grožnjo, da bodo posnetek objavili na youtubu, jih potem izsiljujejo za denar.

»Svetla Rusija se predstavlja kot pravoslavna organizacija, ki se bori za zaščito tradicionalnih vrednot, v resnici pa krščanstvo uporablja bolj kot sredstvo za napade na Muslimane in Jude. Gre pravzaprav za neonaciste, zlasti skinheade, nacionalsocialiste, slovanske supremaciste in številne kontroverzne osebe. Njihov voditelj Igor Mangušev je krimski Tatar, Andrej »Svjatagor Vandal« Belih je radikalen pogan, ki nosi neonacistične tatuje, Anijat Ballujeva pa je nekdanja goreča čečenska muslimanska vernica, ki je še pred tremi leti nosila hidžab, zdaj pa se bori proti prišlekom s Kavkaza,« razkriva neodvisni preiskovalec Greg Tučevski. Sodeč po njegovih preiskavah Svetla Rusija uživa zaščito policije, zvezne migracijske službe ter politologa Romana Tkača in njegove soproge Jelene Tkač iz opozicijske stranke Pravična Rusija, ki je članica mestnega sveta prav v Presnenskem okrožju. Nobeno naključje torej ni, da je za podivjano mladino prav to okrožje postalo testni teren.

Po zadnji javnomnenjski raziskavi nevladne organizacije za spremljanje pojavov ekstremizma Sova kar 60 odstotkov Rusov podpira slogan Rusija za Ruse. Najbolj ironično je, da se za etnično čisto Rusijo borita Čečenka in krimski Tatar, ki ga je na fotografijah mogoče videti v številnih obremenilnih okoliščinah. Na eni pozira s popolnoma okrvavljenim mladeničem (http://gosgra.ru/articles/1417/), na drugi je v gozdu s puško, na tretji pa v družbi z Andersom Breivikom in napisom: »Yes, we can!«

𝕏   Facebook   Telegram   Viber